Haloški vinarji s projektom prilagajanja pridelave grozdja podnebnim spremembam

Včeraj so v Zavrču predstavili nekatere rezultate projekta. Kot je povedal vodja projekta **Andrej Rebernišek**, sicer direktor ptujskega zavoda, je ta potekal v treh sklopih, saj je bil namenjen preprečevanju erozije tal v vertikalnih nasadih z opuščanjem herbicidov, oskrbi tal in brežin v terasnih sistemih z ohranjanjem biodiverzitete, ki je pomembna za ohranjanje travniških habitatov, pozornost pa so namenili še vplivu protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravstveno stanje grozdja ter kakovost vina. Za preprečevanju erozije tal stroka po izvedenih različnih načinih obdelave priporoča vsaj dva metra in pol medvrstne razdalje ter okoli meter razdalje v vrsti, v primeru obnove močnejše sidranje, sajenje trsa ob stebru ter ravna debla, nasadi z mrežami pa po njihovem omogočajo lažje obvladovanje zelenih del ter manj poškodb od divjadi, ptic in insektov. Pri oskrbi tal prihaja do razlik med leti glede na količino padavin, saj, kot so ugotovili, sušna leta zahtevajo več mehanske obdelave. Ta je pod trtami potrebna vsaj dvakrat letno, ob tem pa je potrebne tudi več pozornosti negovanju tal s setvijo posebnih travnih mešanic, s kateri vinogradniki lahko poskrbijo za večjo biotsko pestrost trav. Kot je še pokazala raziskava, so bila vina, pridelana iz grozdja pod mrežami v letu 2022 izrazito sortna in sveža, vina v ekološki pridelavi pa kompleksnejša, v njih so se izražala tudi rastišča, predvsem pa so bila prijaznejša do potrošnika. Podnebne spremembe z višanjem povprečnih letnih temperatur, pomanjkanjem in neenakomerno razporejenostjo padavin in drugih nenadnih ekstremnih vremenskih pojavov po ugotovitvah izvajalcev projekta prinašajo nove izzive v vinogradništvu in pri pridelavi vina ter zahtevajo prilagoditev vinogradniških praks. Enoletni poskus je pokazal, da je dvig protitočne mreže v času dozorevanja grozdja pomembno prispeval k povečanju kakovosti vina, v konkretnem primeru sorte modri pinot, v zmernem podnebju Slovenije. To pomeni, da senčenje s protitočno mrežo, tako delno, do začetka dozorevanja, kot tudi do konca trgatve, pomembno poveča vsebnost nekaterih estrov in višjega alkohola v vinu, ki prispeva k aromi vina modri pinot. S podnebnimi spremembami pa se povečuje delež sladkorja v grozdnem soku in hkrati zmanjšuje vsebnost skupnih kislin, kar se odraža v višji vsebnosti alkohola in manjši vsebnosti skupnih kislin v vinu. Ukrep s protitočno mrežo v času dozorevanja se je tako izkazal za uspešnega za vsaj delno blažitev vpliva podnebnih sprememb v pridelavi vina. Vendar izvajalci projekta poudarjajo, da bi bilo za jasno potrditev rezultatov enoletnega poskusa nujno vpliv uporabe protitočne mreže na kakovostne parametre vina spremljati še vsaj dve do tri leta in s tem ovrednotiti njen dolgoročni vpliv.