GZS: Strateška razvojno-inovacijska partnerstva pomembna za konkurenčnost

Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) so učinkovit inštrument za povezovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij ter tako prispevajo k razvoju in dvigu dodane vrednosti gospodarstva, so se strinjali udeleženci današnjega povezovalnega dogodka teh partnerstev v Ljubljani, so sporočili iz GZS. "Če želimo spodbuditi inovativnosti, mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva. Zato je GZS prevzela vlogo posrednika med gospodarstvom in znanostjo ter pritegnila tudi vlado, da skupaj ustvarimo temelje s ciljem, da hitreje pridemo od invencij do materializacije inovacij na trgu," je po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dejal njen predsednik **Tibor Šimonka.** Dodal je, da SRIP pomagajo rušiti stereotipe, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj, saj nudijo prostor za sodelovanje in povezovanje celo konkurentov, ki so v teh partnerstvih prepoznali platformo za premagovanje skupnih izzivov. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije **Igor Papič** je dejal, da vlada ne bo spreminjala politike na področju SRIP in najavil, da se jeseni nadajuje z njihovim osnovnim financiranjem. Preobrazbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v Javno agencijo RS za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) vidi kot pomemben korak naprej. Sodelujoče v SRIP je pozval k proaktivnemu delovanju, saj da je njihovo sofinanciranje le osnovni korak. Meni, da "ni pomembno, koliko prispeva država, ampak koliko je industrija pripravljena prispevati k razvoju", saj da zna gospodarstvo najbolj kritično oceniti, kam vlagati. **Marko Hren** z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj SRIP vidi kot osnovno orodje za konkurenčnost in transformacijo. Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj pa je dejal, da so kratkoročni trendi produktivnosti v Sloveniji sicer pozitivni, srednje- in dolgoročno pa svoje priložnosti izkoriščamo premalo. Koordinatorji SRIP so se v panelni razpravi strinjali, da je za dosego ciljev ključno podporno okolje, v katerem lahko podjetja sodelujejo med seboj in z ostalimi deležniki. Pomen sodelovanja SRIP, ki predstavljajo pomemben podporni ekosistem, so poudarili tudi predstavniki podjetij Impol, Qlector, Surovina, Emona RCP, Cosylab in Marles hiše Maribor, ki so predstavili dobre prakse. Na okrogli mizi so razpravljali o viziji razvoja človeških virov, trajnosti in internacionalizaciji v Sloveniji. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je v zvezi s SRIP med drugim izpostavila nujnost podpore vlade in povezovanja, ki ga vidi kot edino pravo pot. **Matevž Frangež** z gospodarskega ministrstva je menil, da so SRIP upravičili svojo vlogo, zdaj pa je treba ekosisteme, ki kažejo razvojno ambicijo, nadgraditi. Hren je izpostavil cilj države, da pospeši prehod v krožno gospodarstvo, in SRIP označil kot ključni instrument za vstop v globalne verige vrednosti. **Jasna Rojc** z ministrstva za vzgojo in izobraževanje je izpostavila potrebo po mladih s splošnimi kompetencami, ki so hitro prilagodljivi ter imajo razvito kreativno mišljenje, opozorila pa je, da izobraževalni sistem ne prenese revolucionarnih posegov. Slobodan Šešum z ministrstva za evropske in zunanje zadeve je dejal, da predstavlja tudi znanstvena diplomacija kamenček v mozaiku SRIP, njihovo nalogo pa vidi v ustvarjanju sistema in komplementarnosti. **Nataša Vrhovec** z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je SRIP označila kot glavne strateške partnerje za področje inovacij. Razpis za sofinanciranje mehanizma SRIP bo objavljen septembra letos, je napovedala.