GZS praznuje 175-letnico delovanja

| Zgodba GZS sega v leto 1851, ko je bila ustanovljena prva čezsektorska gospodarska zbornica na Slovenskem. "Od prvih začetkov pa vse do danes ostaja rdeča nit vseh zborničnih prizadevanj zastopanje interesov svojih članov, izboljšanje poslovnega okolja za podjetja in posledično krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," so ob obletnici v sporočilu za javnost zapisali na zbornici. | "Večkrat se pojavi vprašanje, kakšna sta sploh vloga in pomen GZS v slovenskem prostoru. Najpreprostejši odgovor je - če je ne bi imeli, bi hitro začutili vrzel. Na eni strani je pomemben sogovornik državi, ki ji pomaga razumeti realne potrebe podjetij, na drugi pa je branik interesov podjetij, ki jim hkrati nudi konkretne storitve, podporo in informacije, ki jim olajšajo poslovanje in jim omogočajo hitrejši razvoj," je dejala generalna direktorica GZS **Vesna Nahtigal**. Kot je dodala, imajo s podporo rasti podjetjem zaposleni stabilna delovna mesta, boljše možnosti razvoja, višje prihodke in varnejšo prihodnost. Posredno s tem podpira tudi njihove družine in krepi njihova gospodinjstva, je poudarila. V okviru 10-letnega gospodarskega programa za konkurenčni razvoj Slovenije - Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS predstavila na oktobrskem vrhu slovenskega gospodarstva in s katerim je dala politiki in državnim institucijam jasno vedeti, kaj podjetja v Sloveniji pričakujejo od vlade in države, je pripravila tudi Manifest za Slovenijo 2035 "Slovenija prihodnosti - svobodna, pogumna, podjetna". "Zborničarji smo se zavezali, da bomo te vrednote ponotranjili, jih živeli in udejanjili v vsakdanjem delu. Želimo si, da te vrednote postanejo skupna dejanja vseh državljanov in državljank ter usmerjajo konkretne odločitve pri ustvarjanju naše skupne boljše prihodnosti," je v kontekstu vse izrazitejše delitve na zaposlene in podjetja dodala generalna direktorica. Opozorila je, da so gospodarstvo in podjetja s strani politike pogosto predstavljeni kot škodljivi za delavce in državo, a prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve. "Takšno dojemanje dolgoročno škoduje Sloveniji, saj namesto sodelovanja spodbuja delitev in negativno vpliva na gospodarstvo," je poudarila. Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2006 in pridobitvi statusa reprezentativnosti sredi leta 2008 GZS danes združuje 5200 podjetij, ki prispevajo 50 odstotkov bruto dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in ustvarijo dve tretjini prihodkov na tujih trgih. Vir: sta Foto: GZS