GZS od nove vlade pričakuje izboljšanje poslovnega okolja

Na novinarski konferenci GZS so med drugim predstavili ključne prioritete in pričakovanja gospodarstva v 2026, se odzvali na aktualno dogajanje ter podali analizo gospodarske rasti v 2025 in napoved za leto 2026. "Če želimo, da Slovenija razvojno zadiha s polnimi pljuči, da dosežemo čim večjo dodano vrednost, višjo produktivnost in s tem tudi višje plače ter storitve, ki jih država ponuja, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva (...) in sprejeti gospodarski program, ki bo odsev gospodarstva, kot si ga želimo imeti," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala generalna direktorica GZS **Vesna Nahtigal**. Razočarani so nad lansko gospodarsko rastjo, ki naj bi bila pri okoli enem odstotku, nadaljevanje kriz in nepredvidljivo poslovno okolje sta slabšala konkurenčnost gospodarstva. Med dosežki lanskega leta je Nahtigal navedla vpliv na cene elektrike in spremembe pri omrežnini, shemo skrajšanega delovnega časa, popravek sistema evidentiranja delovnega časa, lažje zaposlovanje tujcev, več prožnosti pri delu starejših, sprejetje zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, digitalizacijo gradbenih dovoljenj, zamik obveznega poročanja podjetij o trajnostnih ukrepih. Dodatno pa je bilo gospodarstvo obremenjeno med drugim s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, pri kateri skladno z vladnimi obljubami pričakujejo spremembe, ter uvedbo obveznega zimskega regresa. Poleg tega ni potrebnih sprememb delovne zakonodaje, da bi se zmanjšalo težave pri zagotavljanju delovne sile, je med drugim nanizala Nahtigal. GZS želi, da bi vlada uslišala podjetja in minimalno plačo uskladila le s stopnjo inflacije. Napoved ministra za delo **Luke Mesca** o zvišanju na 1000 evrov neto oz. za okoli 16,5 odstotka je bila preuranjena in je v gospodarstvu povzročila veliko skrbi, je dejal glavni izvršni direktor GZS **Mitja Gorenšček**. "V imenu podjetij in GZS vladi sporočamo, da takšnemu dvigu minimalne plače odločno nasprotujemo," je poudaril. Zvišanje minimalne plače običajno vpliva tudi na ostale plače v podjetju, saj se sicer porušijo razmerja, podjetja ob predlaganem zvišanju minimalne plače ne bi zmogla uskladiti tudi ostalih plač, je dejal. V GZS si želijo bolj konkurenčno poslovno okolje, da bi podjetja lahko ustvarila boljše poslovne rezultate, ti pa bi omogočili izplačevanje plač, višjih od minimalne, tako da bi minimalna plača "ostala samo statistična kategorija". Gorenšček je potrdil, da je posvetovanje ministra s socialnimi partnerji predvideno za 16. januar po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), že prej pa pričakujejo sestanek tudi s premierjem **Robertom Golobom** na to temo. Premierjev odziv na napoved zvišanja minimalne plače razumejo kot njegovo nasprotovanje ministrovi nameri. Pozdravljajo tudi mnenje predsednika vlade, da bi bilo treba spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Spomnili so na učinek sprememb pri dohodnini, uvedenih z letom 2023, ki so po izračunih zbornice prejemnikom minimalne plače v treh letih odnesle 2100 evrov neto, in se zavzeli za uvedbo prejšnje ureditve. Pri zimskem regresu je bila glavna težava, da je prišel tik pred koncem leta, je dejal Gorenšček. Izrazil je pričakovanje, da bo ustavno sodišče pobudnikom presoje pritrdilo glede utemeljenosti retroaktivnosti in določilo, da so podjetja za leto 2025 dolžna izplačati samo sorazmerni del zimskega regresa. Vse manj je časa za izpolnitev preostalih obljub, zaradi katerih so se delodajalci vrnili v ESS - za spremembe pri dolgotrajni oskrbi in pri čezmejnem opravljanju storitev, je opozoril. Pri dolgotrajni oskrbi oporekajo prekomernemu pobiranju sredstev, pri čezmejnem opravljanju storitev pa želijo enake pogoje, kot jih ima konkurenca, denimo v Avstriji. Pričakujejo tudi sprejetje zakona za lažje delovanje energetsko intenzivnih podjetij, glede noveliranja zakona o varstvu okolja glede okoljevarstvenih soglasij in presoje vplivov na okolje pa predlagajo na sprejetje omnibusa na evropski ravni. GZS za letos napoveduje 2,4-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki pa bo v velikem delu posledica treh delovnih dni več v letošnjem letu in padca BDP v prvem četrtletju lani, je povedal glavni ekonomist GZS **Bojan Ivanc**. Pričakujejo po okoli triodstotno rast investicij v osnovna sredstva, potrošnje države in zunanje trgovine ter okoli dvoodstotno rast potrošnje gospodinjstev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih naj bi se okrepila za 2,8 odstotka, med drugim na podlagi krepitve proizvodnje motornih vozil in počitniških prikolic ter zdravil. Povečanje dodane vrednosti pričakujejo v vseh dejavnostih, najbolj v gradbeništvu, ki je po Ivančevih besedah poskrbelo tudi za krepitev gospodarske rasti v drugi polovici lanskega leta. Sledile naj bi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, IKT, zdravstvo in socialna oskrba ter trgovina. Za leto 2027 napovedujejo 2,1-odstotno rast BDP, med drugim ob še enem delovnem dnevu več kot letos ter krepitvijo, sicer nekoliko nižjo kot letos, investicij, potrošnje države in gospodinjstev ter zunanje trgovine. Prav tako naj bi se z nekoliko nižjo stopnjo povečala proizvodnja v predelovalnih dejavnostih. Za leti 2026 in 2027 GZS napoveduje po 2,3-odstotno inflacijo. Vir:sta Foto: GZS