GZS obžaluje izgubljeno priložnost pri zelenem prehodu industrije

Po besedah generalne direktorice GZS **Vesne Nahtigal**, "smo se v teh letih odrekli več deset milijonom evrov". Evropska komisija je že deset let nazaj prepoznala, da trgovanje z emisijami toplogrednih plinov penalizira energetsko intenzivne panoge in zato obstaja nevarnost, da bodo svoje proizvodnje selile v tujino, so izpostavili na GZS. "Slovenija tega ni izkoristila, zato smo se v teh letih odrekli več deset milijonom evrov. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi s konkurenti v EU in izven," so v sporočilu za javnost povzeli generalno direktorico Nahtigal. Vlada je uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov izdala februarja, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo od leta 2022 do leta 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. V tem obdobju bodo sicer podjetja prejela vsega skupaj 99,15 milijona evrov. Kot so februarja sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je potencialnih upravičencev med 10 in 25. "Si predstavljate, kakšna bi bila danes slovenska energetsko intenzivna industrija, če bi izgubljene milijone investirala v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar je pogoj? Danes bi bil zeleni prehod slovenske industrije v velikem delu že zaključen," je dejala Nahtigal. EU je leta 2005 uvedla sistem trgovanja s toplogrednimi plini (ETS), da bi tudi s tem ukrepom pripomogla k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope. Proizvajalci energije so bili po navedbah GZS prisiljeni te stroške preliti v višje cene električne energije, posledice teh podražitev pa je najbolj občutila energetsko intenzivna industrija. "Pridobljena sredstva nam bodo v pomoč v sicer težkih razmerah za poslovanje. Sredstva bomo koristno porabili za investicije in ukrepe za zmanjševanje porabe energije in emisij," je dejal okoljski menedžer pri URSA Slovenija **Rajko Bezjak**. "Celotno nadomestilo bomo namensko porabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov na ozemlju Slovenije, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti na svoji napravi ali za neposredne ali posredne naložbe za zmanjševanje procesnih emisij toplogrednih plinov ali drugih onesnaževal," pa je dejal svetovalec predsednika uprave v Talumu **Marko Homšak**. V Talumu so sicer že vse od leta 2012 dalje opozarjali na nujnost sprejetja uredbe, ki so jo pred Slovenijo sprejele vse druge evropske države, ki so tako uspešno zaščitile svojo industrijo, so zapisali na GZS. "Za Talum je to nadomestilo žal le obliž na rano, saj so deležni sredstev le za leto 2022, ko je proizvodnja primarnega aluminija v elektrolizi še tekla v določenem, četudi že znižanem obsegu. Zaradi neprimerljivih in nekonkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo v Evropi in Sloveniji v primerjavi z drugimi kontinenti so morali namreč to dejavnost ukiniti," je še dejal Homšak. *Vir: Sta* *Foto: Talum*