Gospodinjstva vse manj privarčujejo

Slovenci ostajamo eden najbolj varčnih narodov v EU, največji delež še vedno predstavljajo bančne vloge in gotovina. Lani se je povečala rast finančnih obveznosti gospodinjstev, med katerimi so prevladovala posojila. Svetovni dan varčevanja zaznamujemo 31. oktobra od leta 1924, ko so se v italijanskem mestu Milano zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike opozorili na pomembnost varčevanja. Ta namen je živ še danes - kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji in je bolj finančno neodvisen. Varčevanje predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev. Glavni cilj svetovnega dne varčevanja je promocija varčevanja po vsem svetu in ozaveščanje javnosti o pomembnosti varčevanja za gospodarstva in posameznike. Po zadnjih podatkih ga zaznamujejo v 80 državah. Med najpomembnejšimi motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja so po ugotovitvah Evropske centralne banke zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe, kot so dodatna stanovanja, pohištvo in vozila, varčevanje za potovanja ali dopust, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom. Lani je bila stopnja bruto varčevanja v EU po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat najvišja v Nemčiji, kjer je bila 19,9-odstotna, in najnižja na Slovaškem, kjer je bila 5,2-odstotna. V Sloveniji je dosegla 14 odstotkov in se je približala dolgoletnemu povprečju pri 13,8 odstotka. Med državami EU je bila peta najvišja, večja je bila tudi od povprečja v evrskem območju pri 13,5 odstotka in v EU pri 12,6 odstotka. Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije. Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so odvisne od razpoložljivega dohodka. Lani je bila nominalna rast razpoložljivega dohodka v Sloveniji 9,8-odstotna in je v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka povprečnega gospodinjstva v evrskem območju pri 6,4 odstotka in v EU pri 7,2 odstotka. Rast izdatkov za potrošnjo je bila v Sloveniji 14-odstotna in višja od povprečja v evrskem območju pri 11,5 odstotka in v EU pri 12 odstotkov. Gospodinjstva v Sloveniji pri izbiri oblike varčevanja ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju. Njihova finančna sredstva so konec letošnjega drugega četrtletja po podatkih Banke Slovenije znašala 75,8 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečala za 4,1 milijarde evrov. Bančne vloge so se okrepile za 1,4 milijarde evrov in dosegle 29 milijarde evrov, od tega 91 odstotkov v domačih bankah. Ob tem se povečujejo finančne obveznosti gospodinjstev. Te so konec drugega četrtletja znašale 16,8 milijarde evrov in so se v enem letu povečale za 685 milijonov evrov. Najeta posojila so narasla za 619 milijonov evrov in so dosegla 14,9 milijarde evrov. Od tega jih je bilo 84 odstotka pri bankah in 10 odstotkov pri drugih finančnih posrednikih. Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 3,4 milijarde na 59 milijard evrov. *Vir:Sta* *Foto: Arhiv Instore*