Gospodinjstva v tretjem četrtletju več varčevala

Tako izvoz kot uvoz blaga in storitev sta bila medletno manjša, stopnja investiranja podjetij nižja, primanjkljaj države pa višji. V tretjem četrtletju lanskega leta je bil bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev nominalno za 10,4 odstotka višji kot v enakem obdobju leta 2022. K njegovi rasti so tako kot običajno po navedbah statistikov največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (9,8 odstotne točke). Ta so se v primerjavi s 3. četrtletjem letga 2022 nominalno povečala za 11,7 odstotka oz. 849 milijonov evrov. Povečala se je tudi potrošnja gospodinjstev, in sicer je bila nominalno višja za 7,6 odstotka oz. 620 milijonov evrov. Gospodinjstva so v opazovanem četrtletju več varčevala. Stopnja varčevanja gospodinjstev, ki predstavlja delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku, se je zvišala za 2,6 odstotne točke in je bila 9,0-odstotna. V opazovanem obdobju sta se zmanjšala tako izvoz kot uvoz blaga in storitev. Najizraziteje je upadla vrednost uvoza blaga (za 1828 milijonov evrov), medtem ko se je uvoz storitev nekoliko povečal (za osem milijonov evrov). Po drugi strani sta bili nižji tako vrednosti izvoza blaga (za 1344 milijonov evrov) kot izvoza storitev (za 30 milijonov evrov). Presežek v menjavi blaga in storitev je bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 medtem višji za 445 milijonov evrov in je znašal 1145 milijonov evrov ali 7,1 odstotka BDP. Vrednost primarnih dohodkov in tekočih transferjev, prejetih iz tujine, je bila skupno za 491 milijonov evrov oziroma za tri odstotke BDP nižja od vrednosti, plačane v tujino. Nasprotno pa je bila vrednost kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, višja od vrednosti, plačane v tujino. Slovensko gospodarstvo je podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta ustvarilo presežek v transakcijah s tujino. Znašal je 698 milijonov evrov ali 4,3 odstotka BDP. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 je bil višji za 476 milijonov evrov. Nefinančne družbe so v tretjem četrtletju letos ustvarile presežek v vrednosti 887 milijonov evrov ali 5,5 odstotka BDP. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 se je povečal za 537 milijonov evrov. Presežek finančnih družb, kamor sodijo banke in zavarovalnice, se je medtem zmanjšal za štiri milijone evrov na 113 milijone evrov oziroma 0,7 odstotka BDP. Sektor država je v tretjem četrtletju lani ustvaril 382 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,4 odstotka BDP. Kljub povečanju za 235 milijonov evrov glede na enako obdobje leta 2022 je ostal nižji kot v prvih dveh četrtletjih lani, kar so statistiki objavili tudi v ločeni objavi. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore