Gospodarstvo želi bolj ambiciozno in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko

V ospredju razprave so bile davčne obremenitve in internacionalizacija kot ključna pogoja za konkurenčnost gospodarstva, generalna direktorica GZS **Vesna Nahtigal** pa je poudarila, da aktualne razmere niso spodbudne. "Če bi danes govorili o gospodarski rasti dveh odstotkov ali več, bi bil ton razprave bistveno bolj optimističen. Dejstvo pa je, da Slovenija že drugo leto zapored zaostaja za pričakovanji in tudi za primerljivimi državami," je dejala. Po njenih besedah povprečna gospodarska rast v obdobju 2023-2026 ne bo presegla 1,8 odstotka, kar pomeni izgubljen razvojni potencial, nižje plače in manjšo blaginjo. Ob tem je poudarila, da gospodarstvo ne zahteva privilegijev, zahteva pa predvidljivo, spodbudno in konkurenčno poslovno okolje, ki omogoča rast, investicije in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Poseben poudarek razprave je bil namenjen davčni obremenitvi dela, pri čemer je dejala, da se je obremenitev plač zaposlenih v zadnjih štirih letih močno povečala. "Danes država pobere skoraj 47 odstotkov vrednosti, ki jo zaposleni ustvarijo s svojim delom," je bila jasna generalna direktorica GZS. Vlada se sicer po njenem rada pohvali z novimi investicijami, a realnost je takšna, da so večino tujih v zadnjih desetletjih predstavljali prevzemi obstoječih podjetij ali širitve proizvodnje obstoječih družb, ni pa bilo t. i. greenfield investicij. Slovenija tako pri privabljanju novih visokotehnoloških investicij močno zaostaja za državami, kot sta Češka ali Madžarska. Predsednik OZS **Blaž Cvar** je ob tem odločno izpostavil, da srečanje ni politični peskovnik, temveč prerez stanja gospodarstva in jasno izoblikovanje zahtev do bodoče vlade. Ob tem je dejal, da ne prosijo za privilegije, pač pa zgolj zahtevajo pogoje, v katerih bodo sploh lahko preživeli. "Čas je, da skupaj pošljemo jasen signal, da mora politika preseči kratkoročne interese posameznih mandatov ter v sodelovanju z obrtjo in gospodarstvom oblikovati politiko, ki v ospredje postavlja rast in razvoj obrti ter podjetništva, dvig dodane vrednosti v korist vseh državljanov Slovenije ter izboljšanje poslovnega okolja in večjo konkurenčnost na globalnem trgu," je dodal. Gosta dogodka sta bila ekonomist **Mojmir Mrak** in prvi mož NLB **Blaž Brodnjak**. Prvi je poudaril, da je leto 2026 na globalni ravni tisto, v katerem se bodo po dramatičnih geopolitičnih spremembah v lanskem letu bolj jasno izrisale konture nove svetovne gospodarske ureditve. "Za EU to leto predstavlja časovno okno, v katerem še lahko sprejema politične odločitve, ki bodo povezavo usmerile na pot njene večje strateške samostojnosti, za Slovenijo pa je to leto v katerem se bo, tudi v kontekstu spomladanskih parlamentarnih volitev, oblikovala smer, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širše družbenem področju," je dejal Mrak. Brodnjak pa je opozoril na nujnost hitrih in vsebinskih sprememb v slovenskem poslovnem okolju. Po njegovih besedah Slovenija izgublja dragocen čas, posledice pa so že zelo konkretne. "Ne mine dan, da me kdo iz gospodarstva ne pokliče z odločitvijo, da zapira dejavnost, zmanjšuje število zaposlenih ali seli poslovanje iz Slovenije," je dejal. Srečanje v Mariboru je bilo sicer prvo od treh načrtovanih regijskih srečanj GZS in OZS. Naslednji bosta v začetku marca potekali v Ajdovščini in Novem mestu. Vir: sta Foto: GZS