Gospodarstvo si želi pravično obdavčitev, usmerjeno v razvoj

Davčna reforma mora biti zato po njihovem mnenju premišljena in zagotoviti stabilnost. Po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije **Vesne Nahtigal** ni trenutna vlada z izjemo blaženja energetske krize z ničemer zmanjšala bremen za gospodarstvo. "Vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni," je dejala. Pozvala je k davčni reformi, katere cilj bi bila razbremenitev slovenskega gospodarstva. "To je najboljši način za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ," je dejala. Gospodarske razmere v državi je podrobneje predstavil **Peter Wostner** z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Kot je poudaril, Slovenija ohranja dobro izhodišče za pospešen razvoj. Med pozitivnimi strukturnimi spremembami je izpostavil ugodno finančno stanje, vključenost v globalne verige vrednosti, izobrazbeno strukturo zaposlenih, pospešitev inovacijske in investicijske dejavnosti ter pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe. "Premikamo se torej v pravo smer, vendar prepočasi," je dejal. Analize kažejo na potrebo po učinkovitem davčnem prestrukturiranju, saj je davčni primež v Sloveniji precej nad povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Davčno reformo nedvomno potrebujemo, vendar vlada nikakor ne bi smela hiteti na račun kakovosti izvedbe, je ocenil **Mojmir Mrak** z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. "V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti," je poudaril. Pozval je k pripravi davčne reforme skupaj s pokojninsko, a poudaril, da se zaveda vseh okoliščin in dejstev. "V trenutnih razmerah bi raje videl, da davčne reforme ni, saj bi naredila več škode kot koristi," je dejal. Po besedah predsednika fiskalnega sveta **Davorina Kračuna** resno težavo predstavljajo velika pričakovanja različnih deležnikov, potem ko jim je država v preteklosti namenjala številne spodbude in ugodnosti. "Ugodnosti se je težko odvaditi," je dejal. Ohlapnejša fiskalna pravila manjšim oziroma šibkejšim državam po njegovih besedah praviloma ne koristijo. Predvsem pa je in bo moral biti fiskalni sistem sposoben zagotavljati verodostojno srednjeročno načrtovanje. Direktor družbe Simič & partnerji, ki se med drugim ukvarja z davčnim svetovanjem, **Ivan Simić** je opozoril na vse bolj opazne posledice nekonkurenčnosti Slovenije na področju davkov v primerjavi z bližnjimi državami. Namesto davčne reforme bi lahko po njegovih ocenah trenutno izvedli spremembe manjšega obsega, ki bi se nanašale nać akutne, a rešljive težave. Po mnenju **Tjaše Redek** z ljubljanske ekonomske fakultete se mora politika posvetiti predvsem oblikovanju strategij za zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti. "Plače lahko zvišujemo le tako, da ustvarimo več," je poudarila. Višja dodana vrednost se po njenih besedah pozna na vseh področjih, za širšo javnost verjetno najbolj oprijemljiva korist pa bi bilo sodobnejše zdravstvo. **Matej Avbelj** z Evropske pravne fakultete Nove univerze je opozoril na velik skriti davek, če država ne zagotovi poštenega in učinkovitega reševanja sporov v družbi. "Zato je treba poskrbeti za dobro delujoč pravosodni sistem," je poudaril in posebej izpostavil počasno odločanje ustavnega sodišča. Težave Slovenije na področju davkov so po njegovem mnenju posledica širših sistemskih težav. Ena takšnih je nedelujoč parlament, je prepričan. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore