Faktorski dohodek v kmetijstvu lani po popravljeni oceni višji za petino

Razlog za rast v primerjavi s podpovprečno letino 2021 je rast cen v rastlinski pridelavi in živalski prireji. Dražji so bili inputi in s tem stroški pridelave. "Ocenjevanje dohodka v kmetijstvu je zaradi gospodarskih razmer in prilagajanja kmetijstva nanje čedalje zahtevnejše. Tako visokih rasti cen v kmetijstvu do zdaj še nismo zaznali, za leto 2022 pa je značilna visoka rast cen tako pridelkov kot inputov," so v današnji objavi zapisali statistiki. V primerjavi s prvo oceno ni večjih sprememb pri količinski pridelavi, nekoliko bolj so se zvišale le cene kmetijskih proizvodov. Po drugi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje znašala 1,67 milijarde evrov. Višja vrednost proizvodnje naj bi bila posledica za odstotek manjšega obsega ter za petino višjih cen. Vrednost rastlinske pridelave naj bi se zvišala za 15 odstotkov, pri čemer se je pridelava zmanjšala za en odstotek, cene pa naj bi se dvignile za 16 odstotkov. Količinsko manjšo pridelavo je zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem suše) pričakovati na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave. Izjema so sadje in oljke oz. oljčno olje. Vrednost sadja naj bi se kljub nižjim cenam več kot podvojila zaradi dvainpolkrat večje pridelave. Pri oljčnem olju naj bi se zaradi količinsko boljše letine vrednost podvojila. Vrednost žit naj bi zrasla za več kot tretjino zaradi 50-odstotnega zvišanja cen kljub za desetino manjšemu pridelku. Kljub količinsko manjši letini se pri pridelavi krompirja zaradi dviga cen za polovico pričakuje za skoraj tretjino višja vrednost. Pri industrijskih rastlinah se bo vrednost predvidoma znižala za skoraj desetino, in sicer kljub višjim cenam zaradi manjše pridelave. Vrednost pridelave zelenjadnic naj bi se znižala za desetino zaradi ocenjenega 17-odstotnega upada količinske pridelave kljub pričakovanim višjim cenam. Nekoliko nižja vrednost se pričakuje tudi pri vinu - cene naj bi zrasle, a naj bi se zmanjšala proizvodnja. Vrednost krmnih rastlin naj bi bila nižja zaradi upada pridelave za četrtino in kljub za četrtino višjim cenam. Vrednost živinoreje je bila po oceni višja za skoraj četrtino. Cene naj bi se prav tako zvišale za skoraj četrtino, prirast pa naj bi bil manjši za en odstotek. Na agregatni ravni se ne pričakujejo večje spremembe v prirastu prireje živine. Zaradi za petino višjih cen pa naj bi se prav tako za petino zvišala vrednost prireje živine. Pri govedu se pričakuje dvig vrednosti za tretjino - zaradi občutno višjih cen. Višja naj bi bila tudi vrednost pri prašičih. Zaradi rasti cen se pričakuje višja vrednost tudi pri perutnini in drobnici. Vrednost živalskih proizvodov naj bi bila kljub manjšemu prirastu višja za skoraj tretjino. Največji vpliv na vrednost teh proizvodov ima mleko - pričakujejo se manjša prireja in za več kot tretjino višje cene. Vrednost proizvodnje jajc in preostalih živalskih proizvodov naj bi bila prav tako višja. Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po ocenah statistikov realno zvišala za skoraj petino, predvsem zaradi rasti cen. Statistični urad pričakuje občutno zvišanje cen vseh pomembnih inputov. Najbolj naj bi zaradi dviga cene, ta se je podvojila, zrasli stroški za gnojila. Zvišali naj bi se tudi stroški krme in energije (oboje za petino). Preostali stroški so se po oceni zvišali za od enega do petih odstotkov.