DZ prižgal zeleno luč poenostavitvam zaposlovanja tujcev

V koaliciji so spremembe pozdravili, saj da naslavljajo problem pomanjkanja kadra v javnem sektorju in gospodarstvu. V opoziciji so medtem menili, da se z novelo odpira vrata zlorabam. Državni sekretar z ministrstva za delo **Igor Feketija** je uvodoma ponovil, da novela zakona prinaša tri ključne spremembe, ki bodo pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je DZ prav tako potrdil. Kot prvo spremembo je izpostavil, da bo lahko tujec z uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote. Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale. Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne več po devetih. **Soniboj Knežak** (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin rešitve pozdravil, saj naslavljajo potrebe slovenskega trga dela. Kot je spomnil, je povprečna starost zaposlenega v Sloveniji 43,3 leta in se še zvišuje. "To posledično vpliva na zmanjševanje števila domače delovne sile na vseh poklicnih področjih," je podčrtal. **Miha Kordiš** je v imenu Levice, ki je novelo prav tako pozdravila, opozoril, da kadra v zdravstvu in domovih za ostarele v Sloveniji ne primanjkuje, ker bi imeli premalo za to šolanih ljudi, temveč, ker so se ti kadri ob stopnjevanju obremenitev in prenizkih plačah raje začeli zaposlovati "v Hoferjih in Lidlih" ali v Avstriji. Podobno po njegovih besedah velja za gospodarstvo, kjer se delodajalci, namesto da bi izboljšali delovne pogoje in zvišali plače, raje ozirajo po državah tretjega sveta in revežih, ki bi opravljali kakršnokoli delo za mizerno plačilo. Spremembe so pomembne z vidika spoznanja, "da so v trenutnih razmerah velikega pomanjkanja delovne sile naša edina možnost priseljenci" in da je treba nasloviti pozive delodajalcev po skrajšanju postopkov zaposlovanja tujcev, je menila **Sandra Gazinkovski** (Svoboda). "Kot država pa se ne smemo zadovoljiti s pospeševanjem izdaje delovnih dovoljenj za tujce, naslednji nujen in neizogiben korak mora biti oblikovanje učinkovite migracijske, integracijske politike, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in njihovo vključitev v slovensko družbo in okolje," je ocenila. **Alenka Helbl (**SDS) se je medtem kritično obregnila, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko popravljive posledice za delovanje države, "predvsem, ker potreba po delovni sili, ki jo ta zakon naslavlja, ni nastala nenadno". V SDS jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-pravna služba DZ pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila novela zato zelo amandmirana. V SDS so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oz. izdajanja odločbe s strani upravne enote, saj da se tujcev, ko enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu za zaposlovanje ne obravnava več, kar da v praksi pomeni, da že po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena. V NSi pa bi od vlade v prvi vrsti pričakovali, da se bo najprej lotila problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo socialno pomoč, čeprav bi lahko delali, je razkril **Aleksander Reberšek**. "Zdrav človek potrebuje delo in ne socialne pomoči. Zdrav delavec potrebuje za uspešno integracijo na trg dela tudi poznavanje osnov slovenskega jezika in tukaj ne smemo zmanjševati kriterijev," je sklenil.