DZ potrdil interventni zakon za pomoč po poplavah

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je vlada pripravila potem, ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode. Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada. Med ukrepi, ki so bili danes na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote oz. obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter izplačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno. Premier Robert Golob je dopoldne poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114. V razpravi so poslanci izpostavljali solidarnost in ugotavljali, da bo sanacija posledic poplav velik izziv. "Ko se bo sanacija končala, naj se ne pozabi na prizadeta območja, kot so Savinjska dolina in Koroška," je vlado pozval **Jani Prednik** (SD). Da je treba prizadetim pomagati, so soglašali tudi v opoziciji, a kot je dejal **Zvonko Černač** (SDS), za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe, dokler končna ocena škode še ni znana. "Cilj in namen interventnega zakona je jasen - takojšnja pomoč, da se škoda čim prej sanira, da se čim prej vzpostavijo normalni pogoji življenja, da ljudje lahko začnejo živeti normalno," je dejala **Mojca Šetinc Pašek** (Svoboda). Spomnila je, da je po prvih ocenah škode po poplavah in plazovih za pet milijard evrov, ter dodala, da naj bi se v omenjeni sklad za obnovo steklo sedem milijard evrov. **Jelka Godec** (SDS) je ocenila, da je zakon v določenih delih dober. "So ukrepi, ki bodo pomagali ljudem," je menila, a dodala, da jih je treba tudi izvesti. Njen strankarski kolega Zvonko Černač pa je pozval, naj se pomoč družinam, ki so ostale brez doma, zviša z 12.000 evrov na do 250.000 evrov. Predvsem pa se je zavzel, da naj se pred uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka "posrka vsa finančna proračunska sredstva, ki niso nujno potrebna za druge potrebe, in jih nameni v sklad za obnovo". Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.