Državni svet danes o vetu na ponovno obveznost izročanja računov

Nesprejemljivo se jim zdi prelaganje odgovornosti izdaje računa na kupca, s tem ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa. Da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora, je določil zakon o davčnem potrjevanju računov iz januarja 2016. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila in zavezancu naložila izročitev računa le v primeru zahteve kupca. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, ki jo je DZ sprejel prejšnji teden, se ta ureditev ponovno spreminja, in sicer mora zavezanec izstavljeni račun pri gotovinskem poslovanju izročiti kupcu, ta pa ga mora prevzeti in zadržati do izhoda iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov. Račun je lahko tako v papirni kot elektronski obliki. Takšna ureditev bo po pojasnilih vlade povečala transparentnost poslovanja davčnih zavezancev in zmanjšala tveganje povečevanja obsega sive ekonomije in neplačevanja davkov. "S tem, ko mora zavezanec izročiti račun kupcu le na njegovo zahtevo, se je ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo," je minuli četrtek v DZ pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu **Tilen Božič**. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino. S tem se ne strinjajo člani komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. "Predlagana rešitev, ki na kupca blaga oz. prejemnika storitve prenaša odgovornost, da pridobi račun od zavezanca, ter da se ga zaradi morebitnega neprevzema računa sankcionira, je nesprejemljiva," so zapisali v predlogu odložilnega veta, ki ga bo imel v četrtek na dnevnem redu izredne seje državni svet. Prepričani so, da mora biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu. Zanikajo tudi argumente vlade, da so bila v obstoječi ureditvi, ko izročitev računa ni bila obvezna, zaznana tveganja na področju pravic potrošnikov. "Skrb za varstvo koristi kupcev je mogoče izraziti in uveljaviti tudi na način, ki ne bo vključeval izrekanja nesorazmernih glob za praviloma majhne prekrške z nizkimi zneski na računu," so zapisali. Če bo državni svet na novelo zakona o davčnem potrjevanju računov izglasoval odložilni veto, bo moral DZ o njej glasovati še enkrat. Takrat jo bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46. Prejšnji četrtek je za glasovalo 48 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa so bili poslanci SDS in NSi.