Delodajalci se bodo za mizo ESS vrnili le ob spoštovanju pravil in enakovrednem partnerstvu

Delodajalci so socialni dialog zamrznili sredi julija. Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so spomnili, da je bila odločitev za izstop iz ESS sprejeta kolektivno. Dodali so, da bo tako sprejeta tudi odločitev o vnovični pridružitvi ESS. "Ob izstopu iz socialnega dialoga smo jasno izpostavili, da velja izstop iz ESS, vse dokler v naši državi ne bo vzpostavljen enakopraven tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju pravil o delovanju ESS," so poudarili. Skladno s tem pričakujejo, da se bo vladna stran držala pravil in jih ne bo kršila, kot jih je doslej. V tej luči so vnovič omenili sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS - glede na julijske izjave jih je posebej zmotil proces priprave oz. sprejemanja (predlogov) zakonodaje s področja delovnih razmerij in dolgotrajne oskrbe -, prepozno posredovanje gradiv, prekratki roki za posredovanje pripomb, neupoštevanje njihovih predlogov. Za mizo ESS se bodo vrnili, če bodo prejeli vabilo. Bodo pa ob tem pričakovali "določena zagotovila s strani vlade, da ne bo več prihajalo do zlorab instituta ESS in da bomo obravnavani kot enakovreden partner v vseh fazah socialnega dialoga". Iz sindikalnih vrst je bilo julija slišati oceno, da je poteza delodajalcev taktične narave oz. v funkciji zaustavitve zakona o delovnih razmerjih, ki še ni bil sprejet v DZ, in zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je zdaj že v veljavi. Minister za delo **Luka Mesec** se je s tem strinjal in je predstavnike gospodarstva že tedaj pozval, naj se jeseni vrnejo za pogajalsko mizo, saj Slovenijo čakajo veliki izzivi, med njimi začetek razprave o pokojninski reformi. Medtem pa dialog s pristojnimi ministrstvi glede ukrepov, vezanih na poplave, poteka nemoteno, so potrdili predstavniki delodajalskih združenj. Sodelovanje z ministrstvi za gospodarstvo, delo in finance so opisali kot pohvalno, prav tako so zadovoljni s hitrim odzivom vlade. Večina predlogov, ki so jih dogovorili na skupnih sestankih, je bilo izvedenih, so pojasnili. Zdaj pričakujejo dodatne usklajene ukrepe v okviru priprave novega interventnega zakona. Zavzemajo se za dvig predplačila za nastalo škodo na 15 do 20 odstotkov, dvig na 80 odstotkov vrednosti škode pri shemi pomoči za podjetja, višjo silo za zaposlene, vključene v odpravo škode (čiščenje prostorov) ipd.