Delodajalci bi v novelo zakona o delovnih razmerjih vgradili le direktivi EU

Da se Slovenija izogne kazni, naj se v DZ vloži predlog novele le z rešitvami, vezanimi na prenos evropskih direktiv, predlagajo. Prvi osnutek novele zakona je bil pripravljen konec lanskega leta in konec decembra so se začela pogajanja v okviru ESS. Pol leta pozneje, še vedno neusklajenega, ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo v javno obravnavo, na kar so se delodajalci julija odzvali z izstopom iz ESS. Na ministrstvu so takrat pojasnili, da se s sprejemom novele zakona mudi zaradi rokov za prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Ob tem so zatrjevali, da niso kršili pravil socialnega dialoga, saj da ta lahko poteka, vse dokler ni predlog na vladi oz. v DZ. Rok za prenos evropskih direktiv je 15. november letos in kot so v današnjem sporočilu za javnost predlagali v delodajalskih organizacijah, naj se v izogib kazni iz predloga sprememb zakona odstrani določila, ki niso bila usklajena z vsemi socialnimi partnerji, v parlamentarno proceduro pa predloži novelo samo s spremembami, vezanimi na prenos direktiv. "Delodajalske organizacije ne nasprotujemo prenosu dveh direktiv EU v zakon o delovnih razmerjih, ne moremo pa pristati na ostale predlagane spremembe, ki niso bile usklajene med vsemi socialnimi partnerji," so zapisali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Pismo so naslovili tudi na predsednika vlade **Roberta Goloba**. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore* Kot so opozorili, predlog novele zakona ni uravnotežen, saj ne upošteva nobenega predloga delodajalcev. Postopek pogajanj so zaznamovale številne kršitve pravil delovanja ESS, predlaganim spremembam pa je nasprotoval tudi največji delodajalec, ministrstvo za javno upravo, so dodali. Na ministrstvu za delo so v osnutek novele zakona o delovnih razmerjih vgradili več novosti, med njimi zakonsko podlago za prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravico do odklopa, pravico do 48-urnega počitka ter omejevanje prekarnosti s podaljšanjem zastaralnega roka za denarne terjatve delavcev v prikritih delovnih razmerjih in z ukrepi na področju agencijskega dela. Na podlagi evropskih direktiv pa osnutek predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi - denimo namesto za določen za nedoločen čas.