Čalušić: Skupna cilja morata biti samooskrba in prehranska varnost

Izzivov na kmetijskem resorju ne bo nikoli zmanjkalo, meni ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Mateja Čalušić**. Zato se ji sodelovanje med odločevalci in kmetijskimi organizacijami zdi še toliko pomembnejše. Kot je poudarila v pogovoru za STA, si želi, da bi vsi zasledovali skupna cilja, ki morata biti samooskrba in prehranska varnost. Nacionalna vizija kmetijske politike je usmerjena v razvoj posameznih panog, katerih skupni cilj pa morata biti samooskrba in prehranska varnost, meni ministrica. Pri živinoreji in poljedelstvu, ki sta v Sloveniji zelo pomembni in med najbolj razvitimi kmetijskimi panogami, se je po njenih besedah treba zavzemati za ohranjanje razvitosti, medtem ko bodo na drugi strani pomembne tudi preusmeritve, na podlagi katerih bo država prišla do višje ekološke samooskrbe. Tudi zato je prepričana, da zaradi konkurenčnosti in prepoznavnosti Slovenije potrebujemo vse vrste kmetij, tako kmetije z osnovno pridelavo, butične kmetije kot kmetijske industrijske obrate. "Moramo se zavedati, kako pomembna je dostopna in varna hrana, pridelana na naraven način. Taka hrana nam ne sme postati samoumevna, tako kot nam ne sme samoumevna postati pitna voda," poudarja. Sama sicer nima nič proti laboratorijsko pridelani hrani in proti inovacijam, od katerih bo v prihodnosti "na žalost verjetno marsikdo odvisen". Se bo pa zavzemala, da bo Slovenija v čim večji meri zagotavljala naravno pridelano hrano za slovensko prebivalstvo. "Dostop do kakovostne, lokalne in seveda zdrave hrane ne sme in ne more postati privilegij, temveč pravica vsakega posameznika," je jasna. Kmetje se, kot pravijo, soočajo s številnimi težavami in izzivi, ki pa jih po mnenju ministrice ne bo zmanjkalo. Zato je pomembno sodelovanje s kmetijskimi organizacijami, da se kmetom pri premagovanju ovir lahko pomaga. "V preteklosti se je težave reševalo parcialno in s kratkotrajnimi rešitvami, ki na dolgi rok niso prinesle uspehov temveč težave, ki jih danes rešujemo. Sama zato želim delati tvorno in v iskanju skupnega recepta za razvoj kmetijstva. To je vodilo, ki bi ga morali imeti vsi, ne pa iskanje individualnih rešitev," poudarja. Izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) se ji zdijo pomembna, saj meni, da brez te vzpodbude kmetje na težje dostopnih terenih ne bi več kmetovali. "Ko se bodo ljudje enkrat izselili iz tega območja, se bo težko kdo ponovno naselil in skrbel za ohranjanje krajine," meni in dodaja, da se je vzpostavila pravična lestvica za plačila OMD, ki se bo na osnovi strokovnih analiz morda še optimizirala. Glede ponovnega izvzetja plačil OMD iz obdavčitve pa si, kot je ponovila ministrica Čalušić, resnično želi imeti celostno sliko, kakšne finančne posledice bo obdavčitev prinesla za kmete. Čeprav so kmetijske organizacije in ministrica uspeli zapreti protestno poglavje s podpisom dogovora o nadaljnjem sodelovanju pri reševanju zahtev, pa ga vsi kmetje ne priznavajo. Novonastala Kmečka iniciativa je zato ministrstvo tudi zaprosila za sestanek, saj meni, da dogovor ne rešuje težav slovenskega kmeta. Ministrstvo bo želji po sestanku ugodilo. "Razumem, da obstajajo različni interesi, zato tudi imamo različne predstavnike kmetov, ampak na koncu moramo poiskati celovito rešitev, ki bo dobra za vse," je prepričana ministrica, ki ceni vse podane predloge, a hkrati dodaja, da vse zahteve niso uresničljive. Številne kmetije se zaradi takih in drugačnih razlogov zapirajo, vsaka kmetija, ki ugasne, pa po njenem mnenju pomeni skrb za družbo, zlasti z vidika, zakaj prihaja do opuščanja kmetij. Kot pravi, je vsaka kmetija pomembna, pa naj bo njen namen zgolj lastna samooskrba ali pa prodaja pridelkov in izdelkov na trgu. Se ji pa v slovenskem prostoru zdi pozitivno, da se povečujejo povprečne obdelovalne površine na posameznih kmetijah. Nezadovoljstvo kmetov je sicer občutiti po vsej Evropi, zaradi česar so države članice EU pretekli teden tudi podprle spremembe skupne kmetijske politike za razbremenitev kmetov. Po mnenju ministrice so bili ukrepi sprejeti zato, da se kmetom pomaga pri zelenem prehodu, zlasti manjšim, ki na spremembe še niso bili dovolj pripravljeni. Kot poudarja, narava ne prizanaša, zato se bodo tudi kmetje na podnebne spremembe morali hitreje prilagajati. Prepričana je, da vsi, ki na ravni EU zagovarjajo slovenske interese, opravljajo dobro delo in razumejo nacionalne problematike. Se ji pa zdi pomembno, da še naprej opozarjamo na nacionalne kmetijske specifike in se večkrat ozremo tudi po dobrih praksah nekaterih primerljivih sosednjih držav. Prav tako je prepričana, da Slovenija ni preveč odvisna od skupne kmetijske politike. Ta daje smernice za kmetovanje, potem pa "je na nas, da v okviru teh smernic razvijamo kmetijstvo". Vodenje uprave za varno hrano, ki jo kot vršilka dolžnosti od avgusta lani vodi Vida Znoj, gre po njenem mnenju v pravo smer, se pa napake v inšpekcijskih postopkih lahko dogajajo, pri čemer je pomembno, da se zasleduje cilj, da bo teh čim manj. Na pozitivni strani je med drugim prišlo do sprememb protokola obveščanja za potrošnike, skrajšali so se tudi roki za analize živil. Ministrica si želi, da bi vodenje uprave kmalu prevzel nekdo s polnim mandatom, vendar do tega najverjetneje ne bo prišlo pred poletjem, saj želi Znoj dati priložnost. "Direktor uprave ni imenovan zaradi politike in lastnih interesov, ampak gre za avtonomno funkcijo, ki dela skladno s svojimi pristojnostmi in strokovno opravlja svoje delo," pravi. Na ministrstvu medtem še vedno iščejo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na zadnji poziv se je prijavilo šest kandidatov, ki jih v kratkem čaka zagovor pred komisijo. Če bodo prestali ta zagovor, bo svoje moralo povedati še posvetovalno telo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - svet za kmetijstvo in podeželje, ki je izrazil željo po vključenosti v iskanje kandidata, čemur je ministrica ugodila. V javnosti sta veliko deljenega mnenja povzročili lani jeseni sprejeti noveli zakona o zaščiti živali in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), pri pisanju katerih je bila ministrica aktivno vključena. Čalušić se je že poigravala z idejo novega zakona o zaščiti živali, vendar se resneje na ministrstvu o tem še niso pogovarjali. "Trenutno imamo veliko dela še z implementacijo zadnje sprejete novele, tako da o morebitnem novem zakonu še nismo imeli veliko časa razmišljati," je dejala in poudarila, da morajo v vsakem primeru biti v ospredju zakona dobrobit živali in njihovi dobri življenjski pogoji. Glede novele zakona o KGZS pa je prepričana, da je bila spisana dobronamerno, da ne bi prišlo do vmešavanja politike v vodenje zbornice in navzkrižja interesov. Zbornica bo po njeni oceni uspela izpeljati volitve brez težav, kot potrdilo da kandidat ni povezan s politiko, pa bo zadostovala že pisna izjava. "S sedanjim vodstvom zbornice zelo dobro sodelujemo. Pomembno je, da KGZS dobi vodstvo, ki bo znalo zagovarjati interese vseh slovenskih kmetov in vseh panog," je podčrtala. Čalušić, ki je vodenje resorja prevzela sredi januarja, se je s širino resorja dodobra spoznala, sedaj pa nadaljujejo svoje delo "z zavihanimi rokavi". Vir: Sta Foto: Arhiv Instore