BRANKO RAVNIK:V začetni fazi se pogovarjam z vsemi deležniki, potem sledi ukrepanje

**![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/arvnik.webp)Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta in Marian Šefčovič, direktor Radenske sta se na vprašanje o tem, kaj najbolj želita od države za nemoten razvoj, na okrogli mizi s tem naslovom izpostavila, da želita predvsem naj jim da mir. Ali je to mogoče letelo tudi na vas?** Ne, nisem to tako razumel. Bolj v tem smislu, da imam z novo vlogo pač stik z oblastjo. **Tudi agroživilska podjetja hočeš, nočeš, morajo biti z vami oz. vladnimi ukrepi, soočena in so od politike odvisna, kajne?** Mogoče je bilo to sporočeno oz. razumljeno nekoliko drugače in sicer tako kot je na koncu poudarila **Tatjana** (**Zagorc**, direktorica ZKŽP op.p.), da se sprejemajo ukrepi, ki niso strokovno dorečeni ter usklajeni ampak temeljijo na nekih ideoloških stvareh in skupinah, česar si podjetja ne želijo. Mislim, da je bilo to njuno sporočilo, ki sta ga želela posredovati. **Glede na to, da ste kot prvo nalogo, ki ste si jo zadali in ste jo izpostavili tudi na tem Vrhu, določili boj proti nepoštenim praksam, nas kot trgovinsko revijo, zanima kako konkretno ste si zamislili ta boj na področju boja med trgovci za katerega ste tudi sami dejali, da je hud in zelo konkurenčen?** Zame in moje delo je zelo pomembno sodelovanje s TZS (Trgovinsko zbornico Slovenije), kjer se dogovarjamo o načelnih aktivnostih. Sicer je pa vsak igralec v verigi, tudi trgovina, predmet moje pozornosti ne glede na lastništvo ali velikost. Pri tej so seveda določene zakonske omejitve ampak rekel bi, da enaka pravila veljajo ne glede za koga gre in kaj se dogaja s posameznimi akterji. **Minister za gospodarstvo Matjaž Han je že nekajkrat izpostavil, da bi rad videl, da se Mercator vsaj delno vrne v roke slovenske države, po drugi strani opažamo nadaljevanje razprodaje agroživilskih podjetij pri čemer npr. Zadružna zveza ni kupila kakega podjetja kljub dobremu finančnemu stanju s katerim se hvalijo in kot bi lahko to storila pred časom npr. v primeru Ljubljanskih mlekarn, ko je tedanji predsednik Peter Vrisk trdil, da je to mogoče in da imajo kapital, a potem tega niso storili. Kakšno je vaše mnenje o tem?** Take poslovne odločitve niso področje s katerim se ukvarjam, so pa zadruge v lasti kmetov in oni odločajo o tem, kakšna bo njihova politika, ker so lastniki. V primeru Ljubljanskih mlekarn so videli vlaganje v eno mlekarno kot oviro za svoje ambicije, da so s ponujenim mlekom na širšem trgu. Tako sem tedanje dogajanje okrog možnega nakupa razumel jaz, sicer je pa naloga samih zadrug, da kmete povezujejo skupaj z razdrobljeno strukturo proizvodnje in na ta način ustvarjajo konkurenčno okolje. **Če pustiva Zadružno zvezo (kmalu bo znan nov ali star predsednik op.p.) in zaključiva z vašim poslanstvom ter nalogami, ki vas čakajo. Kako ste se znašli v novi vlogi in kako prav vam pridejo izkušnje iz preteklosti?** Ta trenutek se s tem področjem, ki je vendarle novo tudi zame, šele spoznavam in uvajam. Poznam ogromno ljudi in imam veliko izkušenj, a s samim delovnim področjem varuha se pa vendarle srečujem prvič in da ne bi naredil kako napako in pri svojem delu česa narobe zastavil, se v začetni fazi veliko pogovarjam z deležniki. Ko bodo ti pogovori zaključeni sledi ukrepanje in konkretne aktivnosti. | Vlada je v začetku prejšnjega meseca za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za pet let imenovala Branka Ravnika, potem ko je konec leta 2023 potekel mandat Igorju Hrovatiču.Varuh naloge opravlja nepoklicno, pripada pa mu mesečna nagrada za opravljanje funkcije v vrednosti 30 odstotkov osnovne plače, določene za 56. plačni razred. Ravnik bo avgusta dopolnil 63 let, je univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, živinorejske smeri. Po ustanovitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je leta 2001 postal vodja kmetijske svetovalne službe Slovenije. Oktobra 2005 je postal direktor kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, marca 2007 pa se je zaposlil na ministrstvu za kmetijstvo. Tam je najprej dobrih pet let vodil direktorat za kmetijstvo. Leta 2012 je ob združitvi kmetijskega in okoljskega ministrstva zasedel funkcijo državnega sekretarja, leto pozneje pa je postal v. d. generalnega direktorja direktorata za okolje. Od 1. januarja 2014 do 1. aprila 2021 je bil direktor KGZS-ja, potem pa se je kot svetovalec za področje kmetijstva zaposlil v Turizmu Bohinj. Oktobra 2021 je znova za leto dni postal v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, nato pa se je vrnil v Turizem Bohinj, kjer je še vedno zaposlen. | ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/20240605-135409-1717677586.webp)