Biotehniška fakulteta v bran deregulaciji novih genomskih tehnik na ravni EU

| Evropski parlament bo o zakonodaji, ki vsebuje spremembe pravil za označevanje živil, glasoval predvidoma 18. maja, ta teden pa so jo potrdile članice EU. Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ob sočasnem povečevanju njegove vzdržnosti zaradi odpornejših rastlinskih vrst, ki za rast potrebujejo manj virov. | EU ima od leta 2001 regulativni okvir za označevanje živil in uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu in prehrani, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO. Zdaj pa bi rastline, gensko spremenjene oz. preurejene skladno z novimi genomskimi tehnikami, razdelili v dve kategoriji. V kategoriji 1 bi bile tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma, in se jih šteje enakovredne konvencionalnim ter jih ne bi bilo treba več označevati. Izjema bi bili semena in reproduktivni material. Drugo kategorijo - kompleksne nove gensko spremenjene rastline - bi bilo treba medtem še vedno označevati, tako kot to velja zdaj. Predlagane spremembe glede (ne)označevanja gensko spremenjenih rastlin lahko razumemo kot pomemben korak naprej v smeri sodobnega, znanstveno utemeljenega in bolj prilagodljivega kmetijstva, so prepričani na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nove genomske tehnike po njihovih navedbah omogočajo izjemno natančne in ciljno usmerjene spremembe v genomu rastlin. Te spremembe so po svoji naravi pogosto enake ali zelo podobne spremembam, ki lahko nastanejo spontano v naravi ali pa so rezultat klasičnih metod mutacijskega žlahtnjenja, ki so v EU že desetletja deregulirane, so pojasnili v sporočilu za javnost. "Zato je smiselno, da regulativni okvir to znanstveno dejstvo ustrezno prepozna in ne obravnava vseh tehnik enako, ne glede na stopnjo posega ali tveganje," so prepričani. Trenutna stroga regulacija na področju gensko spremenjenih organizmov v EU namreč po njihovih opozorilih pogosto zavira razvoj in uvajanje inovacij v rastlinski pridelavi. V primerjavi z drugimi globalnimi akterji, kot so ZDA, Kanada in Argentina, EU na tem področju zaostaja, so zapisali. Prilagoditev pravil za določene tipe novih genomskih tehnik bi tako omogočila bolj konkurenčno okolje za evropsko znanost in kmetijstvo ter spodbudila prenos znanja iz raziskav v prakso, so navedli. Sodobne molekularne tehnologije imajo, kot so razložili, velik potencial za razvoj rastlin, ki so bolje prilagojene podnebnim spremembam, odpornejše na bolezni in škodljivce in učinkovitejše pri rabi vode in hranil. To pomeni manjšo potrebo po fitofarmacevtskih sredstvih in gnojilih, kar neposredno prispeva k bolj trajnostni in okolju prijazni pridelavi hrane, so izpostavili. Se pa tudi strokovnjaki biotehniške fakultete zavedajo, da je ob vseh spremembah regulative nujno ohraniti visoko raven varnosti ter transparentnosti, saj je zaupanje porabnikov bistvenega pomena. Zato je pomembno zagotoviti jasno komunikacijo o tem, kaj nove genomske tehnike dejansko pomenijo, kako se razlikujejo od klasičnih gensko spremenjenih organizmov ter kakšne so njihove prednosti in morebitna tveganja. Po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, namreč poteka kampanja proti načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik. Organizatorji kampanje namreč opozarjajo, da porabniki, če bo predlagana sprememba sprejeta, na etiketah ne bodo več obveščeni, ali hrana vsebuje gensko spremenjene organizme. Vir: sta Foto: Arhiv Instore