AGRA 2025: Sadjarji za razvoj potrebujejo ukrepe in ciljano politiko

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/img-6365.webp)Pri tem je nujno, da pridelovalci sadja v sodelovanju s stroko, v sadjarsko prakso vpeljujejo potrebne ukrepe prilagajanja na posledice podnebnih sprememb in z učinkovitejšim obvladovanjem tveganj zagotovijo stabilnost in dolgoročni razvoj panoge, je bilo osrednje sporočilo 15. sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Predstavljena je bila tudi prva ocena napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 v Evropi in svetu. Prve ocene napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA), predvidevajo, da bo svetovna pridelava jabolk v letošnjem letu znašala 65,44 milijonov ton, od tega jih bodo največ pridelali na Kitajskem in sicer 38,1 milijonov ton. Evropska pridelava jabolk bo po prvih ocenah letos znašala 10,5 milijona ton, kar je malo manj kot lansko leto, kljub temu pa za 7,5 % manj kot v zadnjih treh in zadnjih petih letih. Bistveno nižji pridelek zaradi hude pozebe predvidevajo v Srbiji, Ukrajini, Moldaviji in še posebej v Turčiji, kjer bo letos pridelava znašala 2,71 milijona ton jabolk, kar je za 39% manj kot lansko leto. Pridelava ekoloških jabolk ostaja na približno enaki ravni kot v lanskem letu. Letos bo pridelanih 605 tisoč ton ekoloških jabolk, od tega največ v Nemčiji (170 tisoč ton), Italiji (164 tisoč ton) in Franciji (104 tisoč ton). V Sloveniji bomo letos po prvi oceni pridelali 35.000 ton jabolk, kar je za slabih 40 % manj kot lansko leto. | Letošnja letina jabolk tretja najslabša v desetletjuLetošnja letina jabolk v Sloveniji je tretja najslabša v zadnjem desetletju, medtem ko je pridelek hrušk nekaj večji kot lani, a tudi ta količinsko skromen. Na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so opozorili, da se Slovenija sooča s prenizko stopnjo samooskrbe s sadjem. Ta je bila lani le 27-odstotna. | Prva ocena pridelka hrušk znaša 1,79 milijona ton, kar je za 1,4% več kot lansko leto, pa vendar še vedno 2,5 % manj kot v zadnjih 3 letih. Največ hrušk bodo letos pridelali v Belgiji, 355 tisoč ton, na Nizozemskem, 348 tisoč ton in v Italiji 302 tisoč ton. V Sloveniji bo letošnji pridelek hrušk znašal 1.000 ton, kar je 80 % manj kot lansko leto. Sadjarski posvet je zaključila okrogla miza z naslovom »Sadjarstvo 2040 – je lahko brez tveganj?«, ki je odprla razpravo o učinkovitem upravljanju s tveganji. Sodelujoči na okrogli mizi: **Maša Žagar**, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, **Mohor Holešek** iz Sadjarstva Slom, dr. **Matej Stopar**, koordinator javne službe v sadjarstvu, dr. **Matjaž Glavan** z Biotehniške fakultete v Ljubljani so poudarili, da je učinkovito obvladovanje tveganj v sadjarstvu nujno za zagotavljanje stabilnosti pridelave sadja in dolgoročni razvoj panoge. Posebej so izpostavili ciljano politiko ukrepov države za sadjarstvo in nujno izgradnjo namakalnih sistemov. **Mohor Holešek**, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je izpostavil, da je nujno potrebno, da ministrstvo omogoči sofinanciranje opreme za protislansko zaščito v sadovnjakih, ki ni oroševanje, kot samostojno naložbo, in da mora slovenskim sadjarjem zagotoviti enak nabor zaščitnih sredstev v primerjavi s sosednjimi državami, če želimo dohiteti konkurenčno pridelavo sadja v soseščini. Ključno je, da se uvedejo ustrezne tehnologije pridelave sadja, ki so prilagojene novim vremenskim razmeram in da se poskrbi za ustrezno tehnologijo skladiščenja pridelka sadja in s tem slovenskemu potrošniku zagotoviti kakovosten pridelek vse od sadovnjaka do trgovske police. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/img-6376.webp) Vir/Foto: Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS