Žveglič poziva k ukrepom za povečanje samooskrbe in prehranske varnosti

V luči ukrajinske krize ter podražitev hrane je treba v Sloveniji preučiti vse ukrepe, ki omejujejo kmete. Dati jim je treba možnost pridelave hrane, je ob robu seje upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dejal predsednik te zbornice Roman Žveglič. A kmetje za svoje pridelke zahtevajo tudi poštene odkupne cene. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/roman_zveglicka.webp) "Kmetije so zelo zaskrbljeni nad aktualnimi razmerami," je dejal Roman Žveglič. Čeprav se hrana draži, za visoke cene moke in izdelkov iz nje niso krivi kmetje, je poudaril. Ti so lani poleti pšenico prodali za slabih 20 centov za kilogram, sedaj pa jo na trgu drugi akterji prodajajo po 42,5 centa na kilogram, je izpostavil. "Do tega imajo vso pravico, sprašujemo pa se, ali ne gre v tem primeru za vojno dobičkarstvo," je dejal. Zaskrbljujoča je situacija pri oljih in oljaricah. Pri teh je EU zelo odvisna od Ukrajine, pri čemer ni jasno, ali bo tam možno spravilo pridelka in kakšna bo jeseni možnost setve, je pojasnil predsednik kmetijske zbornice. V luči zapiranja meja številnih držav za izvoz hrane mora tudi Slovenija "zelo hitro narediti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti", je prepričan Žveglič. Tako bi lahko povečali orne površine denimo z odpravo obvezne prahe in z dovoljenjem za obdelavo zemlje na območjih trajnega travinja. "Tako lahko hitro dobimo 10.000 hektarjev posejanih oljnic, s tem povečamo samooskrbo z oljem in smo na varni strani," je pojasnil. A kmetje so pripravljeni več pridelati le v primeru, da bodo za to ustrezno plačani, je podčrtal. "Želimo normalne odkupne cene," je dejal in predlagal, da kmetijski inštitut izračuna proizvodne stroške. Vsaj ti morajo biti kmetom pokriti. V tej luči je Žveglič tudi pozval k podpisu zavezujočih pogodb o odkupu z živilskopredelovalno industrijo. Letošnja setev bo namreč draga, je ocenil prvi mož KGZS. Vladi se je zahvalil za omejitev cen naftnih derivatov, kar bo nekoliko znižalo stroške, še naprej pa ostaja izredno visoka cena mineralnih gnojil, kmetije imajo tudi težave z dostopom do njih. Upajo, da bi jim lahko država na pomoč priskočila vsaj pri njihovi dobavi. Zelo na udaru so tudi perutninarstvo, prašičereja in govedoreja, posebej bo treba na pomoč priskočiti kmetijam, ki so v investicijskem ciklu, je posvaril Žveglič. Kmetje se bojijo tudi zniževanja standardov za uvoženo hrano. Z vlado in ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom so v KGZS vsakodnevno v stiku. Na srečanjih iščejo rešitve za številna vprašanja, kot so škoda zaradi divjadi in povečevanje odkupovanja slovenske hrane s strani javnih zavodov. Zelo pa jih skrbi tudi suša. "Padavin v bistvu ni bilo od novega leta, ni bilo niti snega, da bi pokril polja. Suša se že kaže na žitih," je pojasnil Žveglič. A kmetje v tem trenutku nimajo kaj storiti, le upajo lahko na čimprejšnji dež, je sklenil.