Žito donira 10.000 dreves za obnovo slovenskih gozdov

Ker so naravne ujme v zadnjih letih močno prizadele slovenske gozdove - prav te dni minevajo že tri leta od katastrofalnega žledoloma februarja 2014 - so se v Žitu odločili, da z blagovno znamko najbolj prodajanih čajev v Sloveniji, 1001 CVET, podprejo pogozdovanje in obnovo poškodovanih gozdov. ![]( ) Tako bodo v naslednjem mesecu dni od vsake s strani kupcev poslane škatlice namenili 5 centov za sadike gozdnega drevja. Ocenjujejo, da bodo v času kampanje zbrali dovolj sredstev za vsaj 10.000 sadik. Prvo 1001 sadiko bodo tudi skupaj posadili, predvidoma 21. marca 2017, na mednarodni dan gozdov, in sicer v Zbiljskem gaju pri Medvodah. "Slovenski gozd je naša glavna naravna dobrina, ki poleg lesa zagotavlja še vrsto ekoloških in socialnih učinkov pomembnih za celotno družbo, zato mora biti tudi naša skupna skrb. Koristi od dobrin gozda nimajo samo lastniki gozdov, ki si s prodajo lesa zagotavljajo svoj dohodek, ampak vsi, ki živimo v tako gozdnati deželi kot je Slovenija s skoraj 60% gozdnih površin,"je ob začetku kampanje izpostavil Janez Bojc, generalni direktor Žita. "Vsak kupec, ki nam bo v času, ko nam topel čaj še vedno izjemno prija, to je do 15.3. 2017, poslal 5 praznih škatlic čaja 1001 CVET na naš naslov, bo prejel nagrado (dežnik) in istočasno z vsako kupljeno škatlico doniral za drevesne sadike," poziva k nakupu in hkrati odgovornosti do obnove slovenskega gozda Nina Kofler Kobal, ki se je kot vodja blagovne znamke 1001 CVET povezala z Zavodom za gozdove Slovenije. ![]( )"Gozd nam poleg lesa nudi tudi ostale dobrine – zelišča in plodove, zagotavlja čisto pitno vodo, čist zrak, blaži klimatske ekstreme, varuje biološko pestrost okolja, varuje pred erozijo. Za družbo je pomembna tudi kopica njegovih socialnih vlog - nudi možnost različnih dejavnosti v naravnem okolju: rekreacijo, šport, učne in raziskovalne dejavnosti, estetsko dopolnjuje krajino in je eden glavnih turističnih produktov Slovenije. V skupni skrbi za gozd je vsaka takšna družbeno odgovorna akcija za nas več kot dobrodošla. Računamo, da bomo lahko s 10.000 sadikami uspeli pogozditi 3 do 4 hektare poškodovanega gozda," izpostavlja Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije bomo morali zaradi posledic žledoloma v letu 2014, ki je prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, popolnoma obnoviti 14.000 ha gozda, od tega približno 900 ha s saditvijo sadik. Dodatno so se zaradi izredno močnega napada smrekovega lubadarja v letu 2015 in 2016 površine gozda, kjer je potrebna obnova, povečale še za 6.000 ha, podoben negativen trend pa gozdarji pričakujejo tudi v naslednjih letih. Zato je vsak pogozden hektar še kako pomemben. Skrb za gozdove lahko uvrščamo tudi med primere medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove s katerimi gospodarimo danes, so namreč osnovali in negovali že naši predniki. Zato je naša naloga in odgovornost, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju.