Židan: "Močen člen v verigi držav za prepoved GSO"

![](/storage/files/images/gso1[1].jpg)Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je včeraj s sodelavci na novinarski konferenci predstavil stališče MKGP glede omejitve oz. prepovedi pridelave GSO v Sloveniji in osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki je z današnjim dnem dan tudi v javno razpravo. Pripombe in predloge lahko zainteresirna javnost posreduje do 28. 5. 2015 na e-naslov: gp.mkgp@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Minister Židan je na novinarski konferenci med drugim izpostavil, da je področje GSO eno bolj aktualnih tako v Sloveniji kot v EU – tako bo zagotovo tudi v prihodnje. Minister je v uvodu navedel nekaj dejstev, namreč v Republiki Sloveniji se je že leta 2003, ko se je ocenilo, da je potrebno v slovenskem prostoru tiste, ki želijo še naprej kmetovati na klasičen, ekološki način, zaščititi, tako so se namreč začele priprave Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki velja še danes. Ta zakon, ki nas že varuje, je eden bolj restriktivnih v evropskem prostoru. Minister Židan je nadalje izpostavil sprejetje Resolucije "Zagotovimo.si hrano za jutri", ki jo je Državni zbor RS sprejel leta 2011 in pri sprejetju katere so se poslanke in poslanci glede GSOjev zelo jasno opredelili. Republika Slovenija je bila tudi na EU nivoju zelo aktivna pri pripravi zakonodaje, ki se nanaša na omejevanje oz. prepoved GSO. Minister je v nadaljevanju natančneje predstavil osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi predelave gensko spremenjenih rastlin in odgovarjal na novinarska vprašanja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po sprejetju Direktive 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju pristopilo k pripravi zakona, s katerim bomo prenesli v slovenski pravni red določbe navedene direktive, ki je stopila v veljavo 2. 4. 2015. Za pripravo osnutka Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, na podlagi katerega bo lahko Slovenija omejila ali prepovedala pridelavo GS rastlin na svojem ozemlju, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan imenoval posebno delovno skupino.Osnutek zakona določa ukrepe za omejevanje ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v RS, pogoje in postopke za njihovo sprejetje in odpravo, pristojne organe in sodelovanje med njimi, način sporočanja Evropski komisiji in državam članicam o sprejetih odločitvah v zvezi s omejitvijo ali prepovedjo pridelave GS rastlin, imenovanje komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, njene naloge in pristojnosti ter inšpekcijski nadzor in sankcije. Določbe osnutka zakona se nanašajo na GS rastline, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo GSO, vložena popolna vloga za izdajo dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg Evropske unije z namenom pridelave ali za obnovitev dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg z namenom pridelave, ali izdano dovoljenje za dajanje GS rastlin na trg EU z namenom pridelave. Zakon predvideva, da se v RS lahko omeji ali prepove pridelavo GS rastline ali skupine GS rastlin, če bi bila pridelava GS rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike, okoljske politike oziroma politike prostorskega načrtovanja, če povzroča ali bi lahko povzročala ovire (npr. administrativne) ali dodatna bremena (npr. finančna), pri izvajanju prej naštetih politik. Ukrepi za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin se lahko sprejmejo tudi, če bi imela pridelava GS rastlin negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo, gospodarstvo ali lokalno samoupravo, zlasti v primerih, ko ni mogoče izvajati učinkovitih ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v pridelkih in bi bila zaradi tega pridelovalcem onemogočena izbira med konvencionalno in ekološko pridelavo ter pridelavo GS rastlin, ali če bi nastali nesorazmerno visoki stroški pri pridelavi rastlin, ki niso GS rastline, zaradi izogibanja prisotnosti GSO v teh rastlinah in njihovih proizvodih. Pridelava GS rastlin se lahko omeji ali prepove tudi, če je ali bi lahko bila v nasprotju z javnim redom (države, občine, lokalne skupnosti) ali če bi ogrožala javni red in mir.Za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin se lahko sprejmeta ukrepa: 1) geografska izključitev Republike Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GS rastlin ali 2) prepoved pridelave GS rastline. Geografska izključitev RS iz dovoljenja za pridelavo GS rastlin se zahteva v fazi, ko je GSO še v postopku odobritve. RS v tem primeru zahteva od prijavitelja, da geografsko področje uporabe GS rastlin prilagodi tako, da se celotno ozemlje ali del ozemlja RS izključi iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg EU z namenom pridelave (geografska izključitev). Posledica take izključitve bi bila, da GS teh rastlin na območju Slovenije ne bi bilo dovoljeno pridelovati. Če prijavitelj zahteve RS po geografski izključitvi ne bi upošteval, pa lahko Slovenija prepove pridelave GS rastlin preko zakonodajnega postopka. Oba ukrepa lahko veljata tudi za odobrene GS rastline, ki so že odobrene ali za GS rastline, ki so v postopku odobritve. V primeru, če prošnja Republike Slovenije o vlogi za geografsko izjemo ni bila upoštevana, se lahko prepove pridelavo v Republiki Sloveniji na njenem na celotnem območju ali na delu območja RS. Zakon nadalje določa pogoje za sprejem, postopek sprejema in roke, v katerih se lahko sprejme posamezni ukrep. Postopek za geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GS rastlin je možno začeti potem, ko je prijavitelj vložil popolno vlogo za gojenje GS rastline v EU, roki pa štejejo od dneva, ko je bila vloga pozitivno ocenjena s strani pristojnih inštitucij EU. Osnutek zakona predvideva, da mora Slovenija v 45 dneh od prejema poročila o GSO oziroma pozitivne ocene GSO posredovati Evropski komisiji zahtevo, da se območje Slovenije izključi iz dovoljenja za gojenje GS rastline. Evropska komisija mora v skladu z Direktivo 20015/412/ES zahtevo Slovenije nemudoma posredovati prijavitelju. Če prijavitelj ne odloči v 30 dneh od prejema vloge za geografsko izključitev, se razume, da je bila zahteva Slovenije sprejeta. Pristojni organ, ki izda dovoljenje za dajanje na trg GSO z namenom pridelave, mora v dovoljenju to upoštevati. Zakon prav tako predvideva, da se drugi ukrep (prepoved pridelave GS rastlin) sprejme, če prijavitelj ne sprejme zahteve RS za geografsko izključitev iz dovoljenja za gojenje GS rastline. Lahko pa RS sprejme ukrep za prepoved pridelave GS rastlin tudi, če med postopkom odobritve GSO (v predpisanem roku 45 dni od dneva, ko je bilo izdano poročilo o GSO ali pozitivna ocena GSO) ni zahtevala geografske izključitve Republike Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GS rastlin. S predlogom predpisa o prepovedi pridelave GS rastlin mora seznaniti Evropsko komisijo, ki ima 75 dni časa, da poda mnenje ali pripombe na predlog. Predlog predpisa lahko RS posreduje Evropski komisiji pred ali po izdaji dovoljenja za pridelavo GS rastlin, upoštevati pa mora t.i. 75-dnevno obdobje mirovanja, ki pomeni, da v tem času, ki ga ima Evropska komisija za posredovanje mnenja ali pripomb na predlog, ne sme začeti z izvajanjem prepovedi. V zakonodajnem postopku bodo morali biti tehtno obrazloženi vzroki prepovedi. Osnutek zakona predvideva tudi posebno komisijo za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, ki bo sestavljena iz deležnikov na področju pridelave v Republiki Sloveniji. Sicer pa je Slovenija že v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.