Zelene verige hrane na naše krožnike

Na Sejmu Narava-zdravje v Ljubljani je minuli petek potekala [novinarska konferenca](https://www.narava-zdravje.si/zelene-verige) na kateri so govorili o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana in predelana ter distribuirana in porabljena v lokalnem okolju.Kratke nabavne verige so poimenovali Zelene verige in zapisali sledeče... ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/ekoloska zivila.jpg>) Govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana in predelana ter distribuirana in porabljena v lokalnem okolju. Zelene verige imajo zato izjemen vpliv na kakovost obroka, kar posledično vpliva na zdravje potrošnikov. Gostinstvu in turizmu ter kmetijskim pridelovalcem pa predstavljajo priložnost za povečanje dodane vrednosti. Ne nazadnje lokalna potrošnja, z manj prevozi bistveno zmanjšuje ogljični odtis in potrebo po skladiščenju. Z vnaprejšnjimi dogovori med ponudnikom in potrošnikom je možno zmanjševati tudi presežke v predelavi kot tudi odpadno in zavrženo hrano. Partnerji projekta Zelene verige, Zavod za Šolstvo Republike Slovenije, Turizem Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Zavod GoodPlace, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza Slovenske podeželske mladine, Univerza v Ljubljani EIT Food Hub, Slovenska turistična organizacija in Turistično gostinska zbornica, si želimo, da bi dvakrat letno organizirali borzo ponudbe in povpraševanja po lokalno pridelani hrani. Hkrati je naša vizija, da bi pozno poletna borza po poslovnem - borznem delu, enkrat letno odprla vrata tudi neposrednim potrošnikom v obliki Festivala lokalno pridelane hrane, katerega namen bi bil informiranje in izobraževanje potrošnikov, saj je dobro informiran in izobražen potrošnik tisti, ki posega po kakovostni, lokalno pridelani hrani in nizka cena ni osnovni kriterij za nakup. Začetki Zelenih nabavnih verig segajo v leto 2015, ko je Turizem Ljubljana v sodelovanju z Oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, RRA LUR, Zavodom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace in zadrugo Jarina, pričel s povezovanjem lokalne ponudbe in lokalne potrošnje hrane. Tako so partnerji Zelenih verig že pred leti prepoznali veliko priložnost lokalne samooskrbe v regiji. V nadaljevanju je dogajanje teklo v okviru evropskega projekta ROBUST, ki ga je izvajala RRA LUR in se je ukvarjal z iskanjem sinergij med mestom in podeželjem, s poudarkom na oskrbi z lokalno pridelano hrano po sistemu kratkih verig. Tako je bila v začetku leta 2018 organizirana 1. borza lokalnih živil, ki je imela izjemen odziv. Borza Zelene verige nadaljuje in nadgrajuje omenjene začetke. Predstavniki pridelovalcev, zbralo se jih je 54 in 10 zadrug (velika večina članov Zadružne zveze Slovenije, ki ponujajo na borzi izključno pridelke svojih članov), v borzi vidijo priložnost prodaje, ki temelji na zaupanju. Pridelovalci so predstavili tudi svoje izkušnje in predloge za bodočo direktno prodajo, zlasti javnim šolskim zavodom, ki je vezana na sistem javnega naročanja. Na drugi strani sta za turistično gospodarstvo skrajševanje dobavnih verig in ponudba lokalno pridelane hrane dva od ključnih ukrepov v procesih uvajanja trajnostnega poslovanja turističnih podjetij. Ta dva ukrepa pa tudi izjemno pozitivno vplivata na uporabniško izkušnjo gostov. Danes sodobni turist potuje, ker išče pristne lokalne zgodbe, med katerimi igra prav kulinarika zelo pomembno vlogo. Pomeni, da s povečevanjem lokalno pridelane hrane v turistični ponudbi pozitivno vplivamo tako na okolje in priložnosti za lokalno gospodarstvo, kot tudi na povečevanje atraktivnosti slovenske turistične ponudbe. Predstavniki šolskih zavodov, zadolženi za prehrano v zavodih so prav tako potencialni kupci lokalno pridelane hrane. Poleg borze so se udeležili tudi Nacionalnega strokovnega posvetu o prehrani otrok in mladostnikov z naslovom Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti z različnih vidikov. Na posvetu je izpostavljen tako vidik zdravja, kot tudi varnosti, odnosa do hrane do vprašanje transparentnosti v agroživilstvu. Ob tem izpostavljamo, da se Slovenija uvršča med redke države, ki imajo uzakonjen organiziran sistem šolske prehrane. Verjamemo, da bodo organizatorji šolske prehrane pridobljene informacije in udeležbo na borzi Zelene verige - stike s pridelovalci, pri svojem delu v prihodnje koristno uporabili. Ker je neposredni stik tisti, ki prinaša medsebojno zaupanje potrošnikov je slednje najpomembnejša "sestavina" konkurenčne prednosti slovenskih ponudnikov kmetijskih surovin in živil, saj je temelj za lojalnost kupcev pri izbiri in posledično zagotovilo za poslovno uspešnost. Da bi se zaupanje do slovenskih ponudnikov še okrepilo, morajo kmetijski pridelovalci in živilska podjetja dobro razumeti kupce, jih spoštovati in zagotavljati ustrezno, lokalno prilagojeno ponudbo. Zaupanje med ponudnikom in kupcem je kompleksen odnos, ki se ustrezno razvija, ko je transparenten. In ravno kratke dobavne verige, kot so vzpostavljajo z borzo Zelene verige omogočajo največjo stopnjo transparentnosti, saj lahko kupci enostavno in neposredno pridobijo natančne informacije in vzpostavijo odnos do pridelovalcev in predelovalcev, uporabljenih proizvodnih metod ter na splošno, s standardi in vrednotami, ki jih zagotavljajo členi agroživilske oskrbne verige. Projekt Zelene verige spodbuja prehransko varnost, krepi skrb za okolje in ohranja delovna mesta na podeželju ter s tem urejeno krajino in skladnejši regionalni razvoj. | Na konferenci so sodelovali:– Alenka Marjetič Žnider, za Zadružno zvezo Slovenije– Prof. dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, EIT Food Hub (prek e-povezave) – Andreja Makovec Beci, za Kmetijsko gozdarsko zbornico– Anja Mager, za Zvezo podeželske mladine Slovenije– Irena Simčič, za Zavod za šolstvo Republike Slovenije– Jana Apih, za Zavod Good place– Lilijana Madjar, za Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije– Špela Terpin za Gospodarsko razstavišče |