Zelena luč za odpravo posledic pozebe v kmetijstvu

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na današnji izredni seji prižgal zeleno luč vladnemu predlogu zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijski proizvodnji.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/pozeba55.webp) Poslanci so sprejeli tudi vsa dopolnila, ki jih je predlagala koalicija. Nekaj poslancev opozicije se je glasovanja sicer vzdržalo. Predlog zakona daje podlago za izdelavo končne ocene škode tako pozebe med 5. in 9. aprilom kot tiste med 18. in 22. marcem ter za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic. Kot je na seji predstavil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej, se tako s predlaganim zakonom med drugim dovoljuje izredni dokup pridelka grozdja tudi z območij zunaj vinorodnega okoliša pridelave. Predlagani zakon je tudi pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov. Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Kmetijsko ministrstvo bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere. S predlogom zakona se obenem ureja možnost odpisa obveznosti za vzdrževanje namakalnega razvoda Vogršček za lastnike oz. zakupnike kmetijskih zemljišč na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki jim je zaradi sanacijskih del na pregradi Vogršček motena dobava vode. Gre za 16 namakalnih sistemov, ki so opredeljeni v uredbi o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov. Po besedah Hareja je škoda po prvotnih ocenah okoli 50 milijonov evrov. Do predlaganega zakona so bili kritični v zakonodajno-pravni službi DZ. Mnenje službe je bilo sicer pisano v veliki časovni stiski, saj je vlada predlog zakona v DZ poslala 24. junija, je opozorila predstavnica zakonodajnopravne službe Andreja Kurent. Predlogu so v službi predvsem očitali to, da želi celovito opredeliti vso materijo. Tako opredeljuje tudi, kakšen obrazec se mora tiskati. Kurentova je poudarila, da tak način ni pravilen, pri tem pa se krši tudi več členov ustave. Posebej je izpostavila tudi odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2020, kjer je sodišče opozorilo zakonodajalca, da pri svojem ravnanju ne sme posegati v pristojnosti izvršne veje oblasti. Službe tudi niso prepričali pojasnila glede Vogrščka, saj gre za očitno za večletni problem, za katerega je sporno, da se rešuje v interventnem zakonu. Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil, da je komisija predlog zakona podprla, a si predvsem želijo, da se začne bolj intenzivno delati na sistemu, ki bo bolj učinkovit pri odpravi tveganj v kmetijstvu. Potrebne so namreč celovite sistemske rešitve, meni Zupančič. Predrag Baković (SD) podpira predloge, čeprav se mu pri tem postavlja vprašanje, kako učinkovit bo dokup grozdja iz drugih vinorodnih območij. Strinja se z Zupančičem, da je zaradi podnebnih sprememb problematiko potrebno reševati sistemsko in dolgoročno. Bistvo problema sicer vidi v tem, da se kmetje zaradi premij in odbitnih franšiz ne odločajo za zavarovanje pred nesrečami. Na slednje je opozorila tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki je pri tem izpostavila, da so zadnje ujme sicer nekoliko povečale delež zavarovanih kmetov, a drastično pada delež zavarovanih površin. Zavzela se je tudi za vzpostavitev rizičnega sklada, ki bi pomagal v primeru takšnih nesreč. Jože Lenart (LMŠ) je izpostavil, da samo zavarovanje na dolgi rok ne rešuje nič. Ministrstvo bi tako po njegovem mnenju moralo bolj delati na preventivi. Opozoril je tudi na to, da v pomoči niso bili zajeti čebelarji. V LMŠ bodo zakon sicer podprli, je še pojasnil. K preventivnemu delovanju je pozval tudi Ljubo Žnidar (SDS). Naravne ujme so namreč postale stalnica, stalno poplačevanje škode pa je nevzdržno za proračun. Le z učinkovito preventivo bo škode v prihodnjih letih občutno manj, meni. Poslanka Levice Violeta Tomić je opozorila na pripombe zakonodajno-pravne službe. Zelo pomembno se ji namreč zdi, da se upošteva načelo delitve oblasti in ustavo. Kot je pojasnila, v Levici zakonu ne morejo nasprotovati, saj gre za pomoč kmetom, a ker je toliko členov v neskladju z ustavo, so se glasovanja vzdržali. Po besedah Vojka Starovića so se glasovanja vzdržali tudi v poslanski skupini SAB. Kot je pojasnil, se jim zdi neresno sprejemati zakonodajo, ki ni skladna s pravnim sistemom. Pogreša tudi konsistentno kmetijsko politiko. S svojimi predhodniki se je strinjal tudi podpredsednik odbora Jani Ivanuša (SNS). Se je pa vprašal, zakaj imajo poslanci pred seboj sedem milijonov vreden zakon, ko pa je škoda zaenkrat ocenjena na 50 milijonov. Harej je pojasnil, da so znesek določili na podlagi usklajevanj s finančnim ministrstvom ter na podlagi izkušenj in ocen škode iz leta 2016 in 2017. Glede očitkov zakonodajno-pravne službe je med drugim pojasnil, da so se za celovito urejanje materije odločili na podlagi izkušenj iz 2016/2017. Odbor je potrdil predlog zakona, brez glasu proti pa so bila sprejeta tudi dopolnila, ki jih je predlagala koalicija.