Zelena luč energetskemu dodatku za najranljivejše

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je podprl predlog zakona, po katerem bodo najranljivejši prebivalci prejeli enkratni energetski dodatek za lažje soočanje z rastjo cen energentov. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Euro50b.webp) V koaliciji so pozdravili hitro ukrepanje vlade, medtem ko so iz vrst opozicije letele kritike na ozek krog upravičencev. Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva izplačilo dodatka prejemnikom denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka ter invalidom. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dana Juvana je zakon mišljen kot "osnovni obliž v prihajajoči zimi za ranljiva gospodinjstva". Dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka bo po predlogu za samsko osebo znašal 200 evrov. Za družine z enim staršem bo znašal 200 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov. Energetski dodatek za invalide bo po predlogu 200 evrov. Do energetskega dodatka so upravičena tista gospodinjstva, ki so upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ter tisti invalidi, ki so jih na vladi prepoznali za posebno ranljive - torej tisti, ki so nezaposljivi oz. tisti, ki so vključeni v poklicno rehabilitacijo, je pojasnil Juvan. V zakonodajno-pravni službi DZ so med drugim opozorili na dejstvo, da predlog kot upravičence do pomoči določa le dve kategoriji prebivalcev, čeprav v Sloveniji obstajajo tudi druge kategorije prebivalcev, ki so glede na svoj dohodkovni položaj enako ogroženi zaradi naraščajočih cen, kot so recimo delavci s skrajšanim delovnim časom, invalidski upokojenci in družine z otroci s posebnimi potrebami. Ti pogosto ne padejo v katero izmed kategorij prebivalcev, ki so upravičene do energetskega dodatka za najranljivejše. Na dejstvo, da predlagani zakon ne zaobjema vseh, ki so pomoči potrebni, so opozorili tudi poslanci iz vrst opozicije. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je pojasnila, da bi se z zakonom pomagalo okoli 80.000 ljudem, medtem ko imamo, kot vlada sama navaja v besedilu zakona, v Sloveniji okoli 120.000 ljudi, ki težko preživijo mesec. Po mnenju poslanke Karmen Furman (SDS) zakon tako ne zajema kategorij prebivalcev, kot so delavci s skrajšanim delovnim časom, prejemniki minimalnih plač, upokojenci s polno delovno dobo, ki živijo pod pragom revščine, prav tako niso zajete vse kategorije invalidov. Kritičen je bil tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je poudaril, da so izvzete tudi družine z otroki s posebnimi potrebami. V opozicijskih poslanskih skupinah so zato pripravili dopolnila k zakonu, s katerimi bi se razširil krog upravičencev. S temi dopolnili bi se krog upravičencev razširil na tiste z minimalno in povprečno plačo, prejemnike nadomestila za brezposelnost, večjo skupino invalidov, kmete in študente. Poslanec Miha Kordiš (Levica) je pozdravil hitro ukrepanje vlade za pomoč najranljivejšim prebivalcem. Predstavil je dva načina sprejemanjih takšnih ukrepov - deljenje denarja po skupinah, kakršnega smo videli pod vlado Janeza Janše, ter t. i. univerzalni pristop, kjer se določi cenzus in nato dodeli pomoč vsem, ki ne dosegajo tega cenzusa. Po drugem sistemu je vlada posegla pri pripravi obravnavanega predloga zakona. Juvan je ob tem pojasnil, da namen zakona ni v tem, da ranljive skupine izloča, temveč da samo najbolj ranljivim omogoča pomoč. Glavni kriterij za upravičenost do energetskega dodatka je tako dohodek gospodinjstva, ne njegova kategorija. Tako bodo pomoč prejeli tudi vsi upokojenci in študentje, ki živijo v gospodinjstvih, ki ne prejemajo minimalnega dohodka, prejele ga bodo tudi družine z otroki s posebnimi potrebami, če ne prejemajo minimalnega dohodka. Bodo pa morali tisti, ki niso na seznamih prejemnikov socialne pomoči in varstvenega dodatka, za dodatek zaprositi. V koalicijskih poslanskih skupinah so ob tem pripravili dopolnila k zakonu, ki med drugim urejajo pridobivanje podatkov, na podlagi katerih bi lahko ministrstvo stopilo v stik s tistimi upokojenci in revnimi zaposlenimi, ki so upravičeni do energetskega dodatka. Poslanec Soniboj Knežak (SD) je prav tako pozdravil hitro ukrepanje vlade. Verjame, da niso zajeti vsi pomoči potrebni prebivalci, a da je treba sprejeti prve ukrepe za pomoč tistim najranljivejšim. Po besedah poslanca Svobode Darka Kranjca je vsaka pomoč dobrodošla. Namesto za sistem, po katerem bi se delilo pomoč po kategorijah, brez upoštevanja premoženjskega stanja upravičencev, so se odločili za postavitev cenzusa, za katerega že imajo urejene kriterije in so preverjeni. Na glasovanju so bili zavrnjeni vsi opozicijski predlogi dopolnil k zakonu, medtem ko so bila dopolnila koalicije ob vzdržanih glasovih opozicije sprejeta brez glasov proti. Predlog zakona je podprlo 10 članov odbora, nihče ni glasoval proti.