Združenje Manager z enotnim razvojnim dokumentom

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/zdrzuc.webp)Združenje Manager je med osrednje programske usmeritve za leto 2021 postavilo trajnostno voditeljstvo, povezovanje in sodelovanje ter družbeni napredek in blaginjo. Obuditev slovenskega gospodarstva lahko temelji na akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti Slovenije. Januarja bodo znani prejemnik/-ca priznanja za življenjsko delo, mladi manager leta in Artemide Aktivnosti programskih usmeritev za leto 2021 bodo v združenju predstavili na januarskem srečanju, 28. januarja, ko bodo podelili še Priznanje za življenjsko delo, priznanje Mladi manager leta in priznanje Artemida. "Managerjem in managerkam, vodjem podjetij in organizacij, želimo nuditi močno podporo pri njihovem strokovnem razvoju in tako prispevati k napredku slovenskega managementa, konkurenčnosti in uspešnosti Slovenije. Tako kot dober vodja v svojem podjetju vse aktivnosti prilagaja tako, da podpirajo zastavljene cilje, bomo tudi v združenju ozaveščali in krepili znanja ter veščine za odličnost managementa, promovirali dobre managerski prakse in zglede trajnostnega voditeljstva, širili mednarodno povezovanje in se še naprej aktivno povezovali s ključnimi deležniki za oblikovanje spodbudnega gospodarskega okolja in večjo blaginjo v družbi," je pogled na prihodnje delo Združenja Manager za leto 2021 strnila predsednica Medeja Lončar. Že v prvem valu epidemije so v Združenju Manager, v katerem podpirajo prek 1.200 managerjev oz. managerk, definirali pet področij, ki so jih prepoznali kot ključne za preživetje podjetij in zagotavljanje odpornosti slovenskega gospodarstva. V tej smeri so podpirali prizadevanja managerjev pri zagotavljanju likvidnosti, večji prožnosti na trgu dela, spodbujanju nadaljnje digitalizacije, poenostavitvi administrativnih postopkov in večji učinkovitosti državnih organov, dvigu produktivnosti ter novih poslovnih modelov in procesov. Obuditev slovenskega gospodarstva z akcijskim načrtom za višjo rast produktivnosti V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo so pripravili Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki postaja orodje, s katerim bodo lahko podjetja zasledovala ambiciozne cilje višje dodane vrednosti svojih storitev in produktov. "Dejstvo je, da Slovenija za skoraj 20 odstotkov zaostaja za povprečno produktivnostjo v Evropski uniji, če se primerjamo z Avstrijo, pa ugotovimo, da smo imeli leta 2018 celo za 50 odstotkov nižjo produktivnost. Ker smo manj produktivni, imamo posledično tudi nižje plače, nižjo dodano vrednost in smo manj konkurenčni. Zato je nujno, da kot celotna družba sklenemo dogovor, kam želimo iti, kako rasti in se razvijati, kako zagotoviti večjo blaginjo," potencial 'dokumenta, ki smo ga čakali desetletja' vidi izvršna direktorica Petra Juvančič. Akcijski načrt namreč opredeljuje 38 ukrepov na 18 različnih področjih, med ključnimi področji za katera predvideva ukrepe, so institucije (politični sistem, regulacija, sodstvo, politike), ustrezna javna infrastruktura (promet, telekomunikacije, energija, pitna voda, odpadki, izobraževanje, zdravstvo), inovacije, nove tehnologije, izobraževanje in razvoj človeškega kapitala (vseživljenjsko učenje) ter tržna učinkovitost in učinkovita razporeditev sredstev.