Zaveza odgovornosti "čaka" na mesni sektor

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/jurc.webp)Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri GZS v sodelovanju z družbo Mercator nadaljuje aktivnosti spodbujanja uživanja izdelkov izboljšane hranilne sestave. V zvezi s tem in predstavitvijo knjižice: Zaveza odgovornosti, so na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije, organizirali novinarsko konferenco. Na novinarski konferenci so sodelovale: Tatjana Zagorc (direktorica GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij), Petra Medved Djurašinović (vodja področja prehranske politike pri GZS – ZKŽP) in [Andreja Zadnik Andoljšek](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Zadnik-AndoljsekPorast-povprasevanja-izdelkov-izbo) (direktorica tržnega komuniciranja, družba Mercator). Kaj se dogaja na področju širitve izbora izdelkov izboljšane sestave, kakšen je napredek na področju podpisanih zavez odgovornosti treh sektorjev in kakšna promocijska kampanja se je ponovno začela z mesecem junijem v sodelovanju z družbo Mercator. O tem in še marsičem v zvezi s to problematiko so omenjene govorile na tokratni novinarski konferenci. Živilska podjetja se zavedajo svojega vpliva na potrošnike in zato želijo z informiranjem in izboljšanjem hranilne sestave živil prispevati k bolj zdravemu življenjskemu slogu slovenskega potrošnika. S tem namenom je pred šestimi leti pod okriljem GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij nastal projekt Zaveza odgovornosti.V okviru projekta so do danes podjetja treh sektorjev (sektor brezalkoholnih pijač, sektor mlekarstva in sektor pekarstva) podpisala lastne sektorske zaveze. Kmalu se jim bo pridružil tudi mesni sektor in o tem je Petra Medved Djurašinović povedala naslednje: "Z našimi člani smo zbrali prvo serijo podatkov, kako je s skupno vsebnostjo maščob, nasičenih maščob, soli in tudi deleže mesa. Sedaj bo o tem naprej delovala delovna skupina. Štartamo na tista živila, ki so z vidika javnega zdravja prisotna v kategorijah mesnih predelanih živil in to je pomemben podatek, saj gre pri tej zavezi odgovornosti poudariti, da štartamo na predelane mesnine. Ta trenutek preučujemo pojav pasteliziranih, steliiriziranih in tudi sušenih mesnin." Kar zadeva uspehe Zveze odgovornosti pa je pred tem izjavila naslednje:" Samo v letu 2020 je bilo na trgovskih policah kar 78% novih izdelkov iz kategorije pijač z energijsko vrednostjo nižjo od 34kcal/100ml in 66 % novih mlečnih izdelkov z manj dodanega sladkorja. Podjetja širijo tudi ponudbo pekovskih izdelkov z večjim deležem polnozrnatih sestavin, ki je v letu 2020 znašal 3%. V zadnjih letih je prišlo do znižanja vsebnosti določenih hranil v živilih, ki so z vidika zdravja manj zaželena. Vsebnost dodanega sladkorja se je v mlečnih izdelkih znižala za 13%, vsebnost dodane soli v kruhu pa za 3,2%." | O Zavezi odgovornosti... "Na GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ves čas stremimo k temu, da bi zaveze in aktivnosti podpisnikov na področju izboljšanja hranilne sestave živil prepoznali tudi potrošniki. Verjamemo, da lahko z skupnim sodelovanjem različnih deležnikov doprinesemo k večji ozaveščenosti potrošnikov o pomenu uživanja živil izboljšane hranilne sestave in široki ponudbi živil izboljšane hranilne sestave, ki je na voljo na trgu," je ob tej priložnosti povedala dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Projekt Zaveza odgovornosti je v letu 2015 lansirala GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Gre za projekt živilske industrije, katerega glavni namen je doseganje ciljev izboljševanja živil. Živilska podjetja so želela prispevati k uresničevanju strateških ciljev prehranske strategije v Sloveniji, predvsem na področju izboljšanja sestave živil, zato so se samoregulativno zavezala k izvajanju ukrepov z različnih področij (širjenju ponudbe živil izboljšane sestave in živil ugodnejše prehranske sestave, dodatnemu informiranju potrošnika, spodbujanju zdravega življenjskega sloga in drugo). Samoregulativni ukrepi živilskih podjetij, ki so razviti v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter drugimi deležniki lahko mnogo bolj prispevajo k spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov. Do danes so lastne sektorske zaveze podpisali že trije sektorji (sektor brezalkoholnih pijač, sektor mlekarstva in sektor pekarstva). Aktivnosti živilskopredelovalne industrije na področju širjenja ponudbe živil izboljšane sestave in živil ugodnejše prehranske sestave pa že preraščajo na celotno živilskopredelovalno industrijo, kar se odraža tudi v vse večji ponudbi živil, ki je potrošnikom na voljo na trgu. |