Zaključuje se javna obravnava dokumentov prihodnje skupne kmetijske politike

Še danes ima zainteresirana javnost možnost na kmetijsko ministrstvo oddati pripombe in mnenja v okviru javne razgrnitve okoljskega poročila in predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kmetija.webp) Gre za dokument, na podlagi katerega bo slovensko kmetijstvo lahko črpalo 1,7 milijarde evrov sredstev za obdobje 2023-2027. Slovenija je strateški načrt prihodnje skupne kmetijske politike v presojo Evropski komisiji poslala konec lanskega leta, v letošnjem letu pa v zvezi z dokumentom, ki bo začel veljati prihodnje leto, potekajo usklajevanja. Evropska komisija je v spomladanskem odzivu na slovenski predlog pozdravila upoštevanje priporočil in prizadevanje na področju dobavnih verig, sodelovanja, shem kakovosti, ekološkega kmetovanja in poenostavitve za organe in upravičence. Je pa v odzivu, kot so takrat sporočili s kmetijskega ministrstva, navedla nekatera nova priporočila. Med drugim je ocenila, da je potrebna večja ambicioznost na področju okolja in podnebnih sprememb ter večji poudarek na socialno-ekonomskih potrebah podeželskih območij, znanju, inovacijah in digitalizaciji v kmetijstvu. Kot je na javni obravnavni dokumenta 22. julija letos dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti, je cilj ministrstva, da skupaj v partnerskem sodelovanju pripravijo dopolnjen predlog, ki bo odgovoril na pripombe komisije in bo sprejemljiv za partnerje. V obravnavo dokumentov, pomembnih za slovensko kmetijstvo v prihodnjih letih, se je dejavno vključila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). V sredo so člani sveta KGZS sprejeli sklep, s katerim od kmetijskega ministrstva zahtevajo, da pripombe KGZS smiselno upošteva pri nadaljnji obravnavi dokumentov in da ministrstvo v nadaljnjih pogajanjih z Evropsko komisijo uveljavi specifičnost kmetovanja v Sloveniji. Člani sveta so tudi nasprotovali uvedbi obveznega računovodstva na kmetiji, saj menijo, da imajo kmetijski svetovalci dovolj kakovostnih podatkov za ugotavljanje ekonomskega stanja na kmetiji, s katerimi lahko pripravijo verodostojen poslovni načrt za prijave kmetij na razpise. "Zato so odločno proti, da bi bilo obvezno računovodstvo pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev na razpisih v okviru prihodnjih intervencij v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027," so za STA danes pojasnili na KGZS. Ključne pripombe KGZS so usmerjene na v okoljskem poročilu opredeljene usmeritve in priporočila ter omilitvene ukrepe za doseganje okoljskih ciljev. Med drugim KGZS nasprotuje usmeritvi, da neposredni odvzemi vode iz vodotokov in zajezitve vodotokov niso sprejemljivi ter da je odvzem vode možen le ob vodnih viških, ki se nabirajo v manjših vodohranih. Kot navajajo pri KGZS, so bila celo večja akumulacijska jezera za hidroelektrarne načrtovana za odvzem vode iz vodotoka. Poudarjajo, da gradnja vodohranov zahteva dodatne stroške, porabo časa ter zapletene administrativno-tehnične postopke izdaje dovoljenj. Kmetijsko ministrstvo bo dopolnjen predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 predstavilo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v ponedeljek, 22. avgusta. Po obravnavi na vladi ga bo nato posredovalo komisiji v potrditev. V strateškem načrtu za obdobje 2023-2027 je prvi steber, ki zajema neposredna plačila in pri katerem gre izključno za evropska sredstva, težak 688 milijonov evrov, drugi steber, to je program razvoja podeželja, pa 550 milijonov evrov. K temu znesku bo Slovenija po napovedih dodala 540 milijonov evrov nacionalnih sredstev.