Zaključena anketa Trženjskega monitorja

![]( )Dr. Maja Makovec Brenčič iz DMS (Društva za marketing Slovenije) in Andraž Zorko iz Valicona sta v imenu Trženjskega monitorja predstavila rezultate devetega vala "DMS – pomlad 2013", ki je bil izveden v 19 dneh, med 21. 3. in 8. 4. 2013, na reprezentativnem vzorcu oseb (n=1026), starih med 18 in 65 let. Objavljeni so [rezultati](/public_content/media/Trzenjski_monitorDMS_pomlad2013_povzetek.pdf) Trženjskega monitorja DMS (Društva za marketing Slovenije), ki jih lahko vidite [tukaj.]( ) Rezultati raziskave, ki od pomladi 2009, kontinuirano poteka v dveh valovih letno (spomladi in jeseni), odražajo mnenje anketirancev in njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem (CATI), raziskavo pa je – kot vedno doslej – izvedla družba Valicon. Trženjski monitor DMS je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za marketing Slovenije ob pomoči družbe Valicon kot odgovor na spremenjene pogoje poslovanja. Trženjski monitor DMS se izvaja dvakrat letno, v spomladanskem in jesenskem času. Z njim želijo spremljati dogajanja tako z vidika vedenja in odločanja porabnikov kot tudi podjetij, pri tem pa se osredotočajo na trženje in njegov razvoj. Trženjski monitor DMS ponuja stroki in slovenski javnosti vpogled v trenutna stanja, v prihodnosti pa tudi v času primerljiva trženjska dogajanja med porabniki in podjetji. Pokazatelji, ki jih Trženjski monitor DMS beleži, so med drugim tudi: odstotek ljudi, ki je občutilo recesijo, varnost delovnih mest, finančno stanje populacije, rast in upad potrošnje in trženje slovenskih podjetij. Prvi Trženjski monitor DMS so izvedli spomladi 2009, danes pa se že lahko primerjajo rezultati štirih monitorjev DMS. Rezultati omogočajo širok vpogled na trg, ki lahko pomaga različnim oddelkom za marketing. Zaključke tokratnega monitorja je predsednica DMS in profesorica z EF dr. **Maja Makovec Brenčič** ob koncupredstavitve rezultatov povzela z naslednjimi besedami:" *Današnji porabnik je v porabi preudaren, zmanjšuje zvestobo, kupuje v diskontih, vedno več je spletnih nakupov in zaupa domačim izdelkom. Porabnik postaja pri nakupih tudi vedno bolj previden, želi si ohraniti delovno mesto. Vse tisto, kar je sporočal na subjektivni ravni se sedaj odraža na objektivni in zato je treba porabniku zaupati in spreminjati ta subjektivna zaznavanja. Porabnikovo sporočilo se glasi, da so oni tisti, ki so nosilci igre."* Na vprašanje, če si rezultata v anketi, ki kažeta, da potrošniki vedno bolj zaupajo domačim proizvajalcem in izdelkom, po drugi strani pa vedno pogosteje nakupujejo v diskontih,ne nasprotujeta, je **Andraž Zorko** z Valicona demantiral in poudaril komunikacijo s porabniki:"*Ne, rezultata si ne nasprotujeta. Kar poglejte si rezultat tujega diskontnega trgovca (Hofer), ki je pol leta komunciral s porabnikom o pomembnosti slovenskega izvora izdelkov. Zaupanje je stvar percepcije, ki velja za daljše časovno obdobje. Leta 2009 so npr. tako v McKinsejevi raziskavi ugotavljali zaupanje kupcev do izdelkov, ki nimajo znanega izvora oz. znamk in le dva od desetih anketirancev sta prestopila prag ter jih kupovala. Polovica oziroma eden od teh dveh je potem naprej poročal o tem, da je kvaliteta ustrezna oziroma celo boljša."* | Osem od desetih Slovencev čuti recesijo Velja izpostaviti, kar 8 od 10 Slovencev občuti recesijo, da je vedno večje zaupanje potrošnikov v domače izdelke in pa vse številčnejše nakupovanje v diskontih in na spletu. Eno zanimivejših vprašanj je bilo tisto o zaupanju porabnikov v hrano oziroma trgovce, kjer jo kupujejo. V ocenjevanju od 1 do 5 kamor so vključili 6 trgovin je najvišje mesto z oceno 3,7 zasedla tržnica, potem pa si sledijo naslednje trgovinske verige: Mercator 3,6, Spar 3,5, Tuš 3,3, Hofer 3,2 in Lidl 2,9. |