Zadolženi za (novi) dve milijardi evrov

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/afsds.webp)Slovenija je izvedla zadolžitev na mednarodnem trgu, ki je ugodna kot ocenjujejo strokovnjaki. Izdala je za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in dopolnila izdajo 30-letnih obveznic za 250 milijonov evrov. "Danes je Slovenija prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativnim donosom do dospetja," so poudarili na ministrstvu za finance.Slovenija je izdala nove 10-letne obveznice z negativnim donosom do dospetja v višini -0,096 odstotka in kuponsko obrestno mero nič odstotkov v višini 1,75 milijarde evrov. "To pomeni, da je ob realizirani zadolžitvi s strani investitorjev prejela za 17 milijonov evrov sredstev, ki jih ne bo treba vrniti," so sporočili z ministrstva. Po podatkih z Bloomberga, ki jih navajajo spletne Finance, je povpraševanje po dosegljivih informacijah doseglo 10,6 milijarde evrov, obrestna mera pa je dosegla 17 osnovnih točk nad srednjo vrednostjo 10-letne obrestne zamenjave, ki znaša -0,27 odstotka. Slovenija je ob tem prodala za 250 milijonov evrov dodatnih dolžniških papirjev iz že obstoječe izdaje 30-letnih obveznic z zapadlostjo leta 2050. Povpraševanje je doseglo 250 milijonov evrov. Pri tem je obrestna mera znašala 40 osnovni točk nad srednjo vrednostjo 30-letne obrestne zamenjave, ki znaša -0,02 odstotka. Obrestna mera tako znaša 0,381 odstotka. "Pri obeh izdajah gre za tržno izkazano dolgoročno naložbeno zaupanje investitorjev v Slovenijo in s tem odločitve, ki jih sprejema vlada v teh zahtevnih časih oblikovanja in sprejemanja ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in državljane," so ocenili na ministrstvu za finance. Ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da je mandat za organizacijo izdaje dolžniških vrednostnih papirjev podelilo bankam Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Deutsche Bank, HSBC in Nova KBM. Zakladnica je načrtovala izdajo nove 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo leta 2031 in dodatne izdaje 30-letne obveznice z zapadlostjo leta 2050. Slovenija se je nazadnje na mednarodnem trgu zadolžila sredi lanskega oktobra. Kot so takrat navedle Finance, je država lani prek izdaj različnih obveznic in dopolnitev obstoječih izdaj zbrala skoraj šest milijard evrov, upoštevajoč izdane zakladne menice pa še nekaj več. Precejšnji del je šel za financiranje ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo. Za izvrševanje letošnjega državnega proračuna je potrebna zadolžitev v višini 5,67 milijarde evrov, predvideva program financiranja proračuna, ki ga je sredi decembra lani sprejela vlada. V primeru te zadolžitve bi dolg državnega proračuna narasel na 36,62 milijarde evrov oz. predvidoma 75 odstotkov bruto domačega proizvoda. | Kaj predstavlja BDP? Namen izračunavanja bruto domačega proizvoda je dobiti vpogled v gospodarsko aktivnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. BDP je pravzaprav indikator zdravja ekonomije znotraj ene države. Posledično se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi. Poleg vsega tega, BDP je koristen ker kaže v kateri fazi ekonomskega cikla se gospodarstvo nahaja.Bruto domači proizvod vključuje celotno potrošnjo privatnega sektorja (zasebna potrošnja), državno potrošnjo, naložbe, ter neto izvoz (izvoz minus uvoz). Izračunavanje lahko prikažemo tudi v formuli:BDP = Z + D + I + NI (iz-uv) Z = zasebna potrošnja D = državna potrošnja, I = bruto kapitalske investicije v osnovna sredstva, NI = neto izvoz (izvoz minus uvoz). |