Za kmetijstvo 150 milijonov evrov iz sklada za okrevanje

Slovenija naj bi iz evropskega sklada za okrevanje za kmetijstvo namenila dobrih 150 milijonov evrov, je včeraj povedal kmetijski minister Jože Podgoršek. Bistvena težava pri črpanju tega denarja je po njegovih besedah to, da ni pripravljenih dovolj projektov za tako hitro črpanje, kot ga predvideva ta sklad. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/klasje WEB.jpg>) Slovenija bo lahko na podlagi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega sklada za okrevanje do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Največ, okoli 2,2 milijarde evrov je predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli milijarda za krepitev podpornega okolja za podjetja, po okoli pol milijarde za digitalno slovenijo in projekte na področju izobraževanja, okoli 300 milijonov za izboljšanje zdravstvenega sistema, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov pa za turizem in kulturo. Države naj bi se na splošno v načrtih osredotočile na zeleni in digitalni prehod, gospodarsko kohezijo in konkurenčnost, socialno kohezijo, odzivanje in pripravljenost na krize ter na politike za mlade in otroke. Kmetijski sektor v teh načrtih ni prioriteta, je najprej izpostavil Podgoršek v virtualnem pogovoru z novinarji ob robu virtualnega zasedanja kmetijskih ministrov EU. Od 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev naj bi Slovenija za kmetijstvo po njegovih besedah namenila dobrih 150 milijonov evrov, od tega 75 milijonov v okviru programa za razvoj podeželja. Bistvena težava pri črpanju teh sredstev je po Podgorškovih besedah to, da ni dovolj projektov pripravljenih za tako hitro črpanje, kot ga predvideva ta sklad, zato se bodo osredotočili tako na naložbene kot na mehkejše projekte. Ključna je po ministrovih navedbah digitalizacija in s tem tudi debirokratizacija kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Poleg tega načrtujejo s tem denarjem vlaganje v sistem znanja in inovacij za prehod na zeleno in pametno kmetijstvo, uporabo geotermije za izvensezonsko pridelavo hrane, vlaganje v verige preskrbe s hrano, vzpostavitev državnega inštituta za hrano in vzajemnega sklada za obvladovanje tveganj na področju kmetijstva ter center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, saj naj bi Slovenija še nekaj let potrebovala okoli dva milijona sadik gozdnega materiala, da bo lahko primerno negovala gozdove. Med prioritetami slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva pa je minister izpostavil razvoj poštenih praks med deležniki preskrbe s hrano, mlade na podeželju, problematiko sobivanja kmetijske in nekmetijske populacije na podeželju, nadaljevanje pogajanj o vseh vidikih skupne kmetijske in ribiške politike in gospodarjenje z gozdovi.