ZPS testiral kremne namaze z lešniki in kakavom

Kljub dobrim (in zelo dobrim) skupnim ocenam je zveza na testu opazila tudi nekaj nepravilnosti. Pri enem vzorcu so opazili, da se je že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala potencialno škodljive snovi. ![](/storage/files/images/lesnikov_namaz.jpg)Zveza potrošnikov Slovenije je pod drobnogled vzela naslednjih devet izdelkov: 1. Choco nussa, kakavov kremni namaz z lešniki (certifikat UTZ), 2. Dm bio kremni namaz z lešniki, 3. Lino lada nougat, lešnikov kremni izdelek, 4. Mercator, kakavov kremni namaz z lešniki, 5. Nutella, lešnikov kakavov namaz, 6. Nutella, lešnikova krema, 7. Nutella, originalna italijanska nutella, 8. Nutoka, lešnikova nugat krema (certifikat UTZ), 9. Spar Spreadup, lešnikov kremni namaz (certifikat UTZ). Kot navedeno zgoraj, se je enemu od izdelkov iztekal rok, pri dveh pa so našli škodljive snovi in sicer aflatoksine, a količina je bila pod zakonsko dovoljeno mejo. Za 400 do 450 gramov namaza na testu mora potrošnik odšteti med 1,45 in 3,99 evra. Prav najcenejši in najdražji izdelek sta pristala na dnu tabele. Večina namazov je dobila oceno "dobro", trije "zelo dobro". Test kremnih namazov z lešniki in kakavom je bil tudi priložnost, da ponovno preverijo razlike med tremi vzorci Nutelle - iz Poljske, Italije in Nemčije. Test v akreditiranem laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a le malenkostne. Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu, manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu.Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili, presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je imel nekoliko bolj okus po kakavu. Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je nekoliko odstopal pri okusu po kakavu. V senzoričnem laboratoriju so preizkuševalci preverjali mazavost, teksturo, prijetnost okusa ter ugotavljali, kako izrazit je okus po lešnikih in čokoladi. V laboratorijskem delu so preverili vsebnost sestavin, trans maščob in škodljivih snovi (kadmija in aflatoksinov), s kemično analizo pa so preverili še vsebnost kakava. Kadar so lešniki nepravilno skladiščeni ali sušeni, lahko namreč nastane plesen, ki tvori aflatoksine, kancerogene in genotoksične snovi. Nastanek aflatoksinov v lešnikih, pa tudi v drugih oreških, je težko povsem preprečiti, zato je zanje meja vsebnosti zakonsko določena. Na testu so našli aflatoksine v dveh kremnih namazih z lešniki in kakavom, vendar je bila v obeh vsebnost aflatoksinov pod zakonsko določeno mejo. V okviru testa pa so preverili tudi vsebnost kadmija, ki je prisoten v zemlji, na kateri raste kakavovec. Pravilnik o zakonsko določeni mejni vsebnosti kadmija v kakavu bo sicer začel veljati z letom 2019, vendar pa so v okviru testa preverili, ali morda kateri od vzorcev presega to mejno vsebnost kadmija - prav vsi testirani izdelki so bili pod to mejo. Prav tako noben izmed izdelkov ni vseboval zdravju škodljivih trans maščobnih kislin.