Vzorčni primer odstranjevanja trans maščob iz prehrane

V Ženevi je minuli teden potekala 72. Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), na kateri predstavniki držav sprejemajo ustrezne ukrepe za soočenje z aktualnimi težavami na področju zdravja. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/fdsa.webp) Strateški plan SZO je predvidel vrsto dejavnosti, s katerimi bi do leta 2023 dosegli globalno odstranitev industrijsko dodanih transmaščob iz naše prehrane (t. i. načrt REPLACE). V sklopu tega je bil izveden tudi pregled najboljših rešitev odstranjevanja transmaščob, Slovenija pa je bila uvrščena med vzorčne primere, po katerih bi se lahko zgledovale druge države, ki se soočajo s to problematiko. Reševanje izzivov na področju odstranjevanja transmaščob iz tržišča živil v Sloveniji je v Ženevi predstavil prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko. Tam je potekala predstavitev dobrih praks odstranjevanja transmaščob iz živil in prehrane, hkrati pa je bila izdana tudi obsežna monografija z vzorčnimi primeri držav, ki to problematiko naslavljajo na različne načine. Primer Slovenije je predstavil prof. dr. Pravst iz Inštituta za nutricionistiko: "Države se odstranjevanja transmaščob lotevajo na zelo različne sisteme. Medtem ko so se ponekod kot primeren ukrep pokazala priporočila in samozaveze živilske industrije, takšen ukrep povsod ni bil učinkovit. V ZDA in Kanadi so se zato odločili prepovedati uporabo delno hidrogeniranih maščob (ki so vir transmaščob v živilih), medtem ko se evropske države pretežno odločajo za mejne vrednosti količine transmaščob v živilih. Takšna je bila tudi odločitev v Sloveniji, kjer je bila zakonodaja pripravljena še posebej ambiciozno. Ministrstvo za zdravje RS je ob polni podpori stroke za izhodišče uporabilo danski model, šlo pa je še korak naprej. Medtem ko na Danskem zakonodajna omejitev količine transmaščob velja le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji omejitev velja tudi za živila v veleprodaji. Na ta način se bistveno zmanjšuje možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno delno hidrogenirano maščobo." Dr. Pravst je izpostavil še, da morajo javnozdravstveni posegi temeljiti na relevantnih znanstvenih dokazih. V Sloveniji so bili ti zbrani v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih, pri katerem so poleg Inštituta za nutricionistiko aktivno sodelovali tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerzitetni klinični center v Ljubljani ter Institut Jožef Stefan. Sredstva za izvajanje projekta so zagotovili Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za zdravje RS in družba Mercator. Objavljen pregled dobrih praks držav pri odstranjevanju transmaščob izpostavlja ne le različne zakonodajne rešitve, temveč tudi poti, ki so vodile do takšnih rešitev. Kot ključen podporni element je izpostavljeno zagovorništvo in na znanstvenih dokazih temelječo komunikacijo, pa tudi aktivno podporo s strani mednarodno uveljavljenih strokovnjakov iz tujine. Aktivno vlogo pri tem imajo tudi strokovnjaki iz Slovenije. Potem ko je pred nedavnim omejitev transmaščob v živilih podprla tudi Evropska komisija, ostaja to javno-zdravstveno vprašanje še vedno odprto v mnogih državah izven EU. Poročilo je dostopno na spletnem naslovu: [https://ncdalliance.org/resources/TransFatFree2023Report](https://ncdalliance.org/resources/TransFatFree2023Report)