Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih razmerah

Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kaže raziskava Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov) 2022. 21 odstotkov Slovencev živi v vlažnih in plesnivih domovih, osem odstotkov z nižjimi dohodki pa si jih ne more privoščiti ustreznega ogrevanja.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Posledice energetske revščine so pogubne za zdravje, opozarja stroka.Glede na raziskavo, ki jo je izvedla neprofitna organizacija za politične raziskave RAND Europe, objavila pa skupina Velux, je trenutno približno vsak tretji prebivalec Slovenije izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza.Od tega 21 odstotkov Slovencev živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti. 15 odstotkov jih je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice, osem odstotkov ljudi z nizkimi dohodki pa ne more ustrezno ogrevati svojega doma. Štirje odstotki vprašanih ugotavljajo, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, pretemen dom pa lahko vodi v depresijo in težave s spanjem, navajajo avtorji raziskave. Glede na izsledke Healthy Homes Barometer 2022 se sicer 50 milijonov Evropejcev vsakič, ko se zbudijo na hladen dan, sooča z dilemo jesti ali ogrevati. "Živijo torej v energijski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala," so poudarili raziskovalci. Posledice energetske revščine so po njihovih navedbah pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živijo v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju. "Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu ali domu s plesnijo, 40 odstotkov večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme," so posvarili. Večina ljudi se zaveda onesnaženosti zunanjega zraka, ne pa tudi onesnaženosti zraka v zaprtih notranjih prostorih. Kar 78 odstotkov ljudi se tako ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj. "Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako kažejo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja," so zapisali v Veluxu. Med rešitvami so omenili naravno prezračevanje z odpiranjem oken, saj tako "osvežimo zrak, razredčimo vse patogene in zmanjšamo tveganja kontaminacije z virusi". Pri ustvarjanju konstantne stopnje pretoka higienskega zraka naj bi bili učinkoviti tudi sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave. "Ker so podnebni ukrepi vse bolj nujni, je prenova stavb zdaj trdno zasidrana v političnem programu s pobudami, kot so Renovation Wave (Val prenove), zakonodajni sveženj Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in uvedba nacionalnih načrtov za obnovo in odpornost. Ta sredstva ustvarjajo priložnost za vlaganje v stavbe in izkoristek številnih prednosti, saj vlaganje zelo izboljšuje življenjske pogoje in zmanjšuje podnebne vplive," so še ocenili raziskovalci. Zdrave zgradbe po njihovih besedah igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in bolezni. Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost in okoljski odtis. Do leta 2050 bi to lahko pomenilo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi, so sklenili.