Vodstvo GZS o visokih stroških energentov in oskrbi s plinom

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer se je danes sestal z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), s katerim je razpravljal o visokih stroškov energentov ter negotovosti glede oskrbe z zemeljskim plinom v prihodnje.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) Udeleženci srečanja so se strinjali, da je potrebno oblikovati nabor ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu. Bojan Kumer je izpostavil, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v taki poziciji kot sedaj, ko se gospodarstvo sooča z globalnimi izzivi, so po srečanju sporočili iz GZS. "Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja," je opozoril. Vodstvu zbornice je zagotovil, da se bo zavzel za vzpostavitev vzornega sodelovanja. "Vodilo je, da se povežemo in sodelujemo z roko v roki in skupaj oblikujemo ukrepe, ki bodo vsem v dobro," je dejal Kumer. Kot je dejal, se problematike, povezane z visokimi stroški energentov zaveda, kakor tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo plinohramov. Posledično bi se po mnenju ministra podjetja morala v večji meri usmeriti v sončno energijo in druge alternativne vire energije. "To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti," je prepričan. Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene. Za tesnejše sodelovanje se je zavzel tudi predsednik zbornice Tibor Šimonka. Slovenija je po njegovih besedah močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja. Opozoril je na veliko odvisnost gospodarstva od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin. Ministru je izrazil zaskrbljenost nad morebitno prekinitvijo dobave plina in izrazil željo, da ministrstvo v svoji komunikaciji na evropski ravni opozori na specifičnosti Slovenije glede te odvisnosti. Kot je pojasnil, se je gospodarska rast sicer povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer. Ta rast gre namreč delno "na račun tega, da so nekatere druge ekonomije bolj klecnile in je bilo izvedeno precej zakupa energentov po ugodnejših pogojih," je opozoril. Šimonka je obenem poudaril, da gospodarstvo pri električni energiji pričakuje kapico ter da za zeleni prehod potrebuje pomoč vlade. Opozoril je še, da je v načrtu za okrevanje in odpornost delež sredstev, namenjen neposredno gospodarstvu, bistveno premajhen. Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je ministru ponudil podporo zbornice pri kriznem ukrepanju glede visokih cen energentov. Prav tako je poudaril, da zeleni prehod predstavlja pomemben del aktivnosti zbornice. "Govorimo o podpori drugemu bloku Nek, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to zastavimo kot prioriteto države. Pričakujemo, da bomo v to šli skupaj," je povedal. Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je glede cen energentov ponovno pozvala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za gospodarstvo. Pri tem se zavzema za širši nabor ukrepov, ki bodo podjetjem, predvsem v industriji, dejansko olajšala poslovanje. Poleg tega je izpostavila pomanjkanje vodikove strategije in izrazila željo, da bi bila GZS vključena v pripravo vseh strateških dokumentov že od vsega začetka. Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Seršen je pojasnila, da so načelne usmeritve glede vodikovih tehnologij dane že v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, so še navedli v GZS. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kraftart1817_b.webp)