Vlada predlagala nov zakon o agrarnih skupnostih

![](/storage/files/images/kmetija.jpg)Gozdarski inštitut Slovenije je objavil, da je v Sloveniji v 43 upravnih enotah registriranih 638 agrarnih skupnosti, aktivnih, ki naj bi jih zadeval novi zakona, je 547. 48 agrarnih skupnosti postopka vračila premoženja še ni zaključilo. Doslej jim je bilo vrnjeno 77.486 hektarjev zemljišč, v postopku vračanja pa je še nekaj manj kot devet tisoč hektarjev. Ob registraciji so skupno imele okrog 18.500 članov, število (so)lastnikov pa se je kasneje z dednimi postopki (po)večalo. Vlada je minuli teden določila predlog novega zakona o agrarnih skupnostih, s katerim naj bi agrarnim skupnostim omogočili normalno upravljanje in gospodarjenje s premoženjem agrarnih skupnosti, ki je bilo po drugi svetovni vojni podržavljeno in razglašeno za "občeljudsko imovino". Leta 1994 je nov zakon agrarnim skupnostim vrnil njihovo premoženje in pravice ter omogočil ustanovitev novih agrarnih skupnosti, a zelo zapletenim načinom upravljanja, saj je (bilo) treba pridobiti soglasje vseh (so)lastnikov, od leta 2011 treh četrtine članov. Novi zakon naj bi omogočil agrarnim skupnostim normalno upravljanje in gospodarjenje s premoženjem. Člani bodo lahko le solastniki oz. skupni lastniki premoženja, zakon pa predvideva tudi pristopne člane, ki pa ne bodo imeli glasovalnih pravic. Člani bodo sprejemali odločitve o upravljanju s premoženjem le preko organov agrarne skupnosti. O poslih rednega upravljanja (skrb za pravno in dejansko urejenost, izkoriščanje gozdov in uporaba kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje itd.) bo odločal upravni odbor, o poslih, ki presegajo redno dejavnost (oddajanje parcel v najem, ustanovitev stvarne služnosti, pridobitev gradbenega dovoljenja, prodaja stavbnega zemljišča itd.), pa bo z navadno večino odločal občni zbor. Za pridobitev nove nepremičnine bo potrebna dvotretjinska večina glasov, pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote ter pridobivanju nepremičnin in prenehanju agrarne skupnosti bo moral biti na zboru tudi upravni delavec oziroma notar. V sodnih, upravnih in drugih postopkih bo agrarno skupnost zastopal predsednik, ki bo sicer za sklepanje škodljivih poslov in za prekoračitev pooblastil odgovoren do članov z vsem svojim premoženjem. Prednost pri nakupu solastniškega deleža bo imela agrarna skupnost, v primeru, da ta deleža ne bo kupila, pa bo prednostni vrstni red naslednji: član (solastnik), pristopni član in občan s stalnim prebivališčem v občini, kjer je agrarna skupnost. Premoženje se načeloma ne bo smelo deliti, razen v primeru odtujitve stavbnih zemljišč, zemljišč za gradnjo javne infrastrukture, prodaje manjših zemljišč, ki nimajo stika z ostalimi zemljišči, in v primeru ukinitve agrarne skupnosti. Vrnjeno premoženje, ki je v solastnini ali skupni lastnini, bo lahko dedoval samo en dedič. Prednost bo imel tisti, ki bo pokazal zanimanje za sodelovanje v agrarni skupnosti in ga bodo sporazumno izbrali vsi dediči, v skrajnem primeru bo dediča določilo sodišče. Drugi dediči bodo lahko uveljavljali nujni delež. Zapuščina brez dedičev bo postala lastnina občine. Agrarna skupnost bo imela enoten transakcijski račun, s katerega bo poravnavala tudi vse obveznosti, morebitni presež bo po sklepu občnega zbora lahko razdelila med člane. Člani bodo lahko na premoženju agrarne skupnosti opravljali kmetijsko in gozdarsko dejavnost, pri tem pa se bo kot kmetijska dejavnost štela tudi prva faza predelave mleka od živine na planini ali skupnem pašniku ter prodajanje teh izdelkov v obdobju od začetka junija do konca septembra. Pastir bo v tem obdobju lahko opravljal svoje delo kot osebno dopolnilno delo. Gorenjski glas danes glede tega zakona poroča, da se bodo morale"... agrarne skupnosti ponovno registrirati in bodo morale sklicati občni zbor ter se prilagoditi novemu zakonu. V primerih, ko so v zemljiški knjigi kot (so)lastniki še vedno vpisani nekdanji člani, ki so večinoma že umrli ali so neznani, bo sodišče moralo po uradni dolžnosti speljati dedne postopke...".