Veljavni ukrepi za blažitev draginje

Vlada in DZ na predlog vlade sta ob draginji, ko so med drugim močno porasle cene energije in hrane, sprejela več ukrepov za blažitev posledic višjih cen na prebivalstvo in gospodarstvo.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Nekateri trenutno veljajo do začetka oz. konca poletja, nekateri do konca leta 2023. Energetski dodatki za najranljivejše Enkratni energetski dodatek so oz. bodo dobili prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter določene kategorije invalidov. Dodatek za samske osebe in enostarševske družine znaša 200 evrov, pri čemer je povečan za 118 oz. 59 evrov (če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo) za vsakega otroka. Za pare brez otrok in dvostarševske družine znaša 314 evrov, je pa enako kot pri enostarševskih povečan za vsakega otroka. Država je oz. bo družinam z otroki, ki so upravičene do otroškega dodatka, za mesece oktober, november in december 2022 izplačala še draginjski dodatek za otroke, in sicer v višini otroškega dodatka, ki ga dobijo za prvega otroka. Ta znaša od 21 do največ 123 evrov. Regulirane cene elektrike in plina Za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce elektrike ter za elektriko, ki se porablja v skupnih prostorih večstanovanjskih oz. večstanovanjsko-poslovnih stavbah, je od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 določena najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike. Za gospodinjstva in za porabo v skupnih prostorih znaša 118 evrov za višjo, 82 evrov za nižjo in 98 evrov na MWh za enotno dnevno tarifno postavko. Za odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW, ki niso gospodinjski odjemalci, znaša 138 evrov za višjo, 99 evrov za nižjo in 124 evrov na MWh za enotno dnevno tarifno postavko. Regulirana je tudi drobnoprodajna cena zemeljskega plina za zaščitne odjemalce, in sicer je za gospodinjske in skupne gospodinjske odjemalce ter za distributerje toplote za ogrevanje gospodinjstev omejena na 73 evrov, za osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove in za male poslovne odjemalce pa na 79 evrov na MWh. Enake cene veljajo tudi v primeru nadomestne oskrbe teh odjemalcev. Tako pri elektriki kot pri plinu je določeno, da dobavitelji zaradi regulacije ne smejo prenehati dobavljati energenta tem odjemalcem ali odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci iz teh kategorij. Določena je tudi obvezna nadomestna oskrba vseh tistih, ki bi nenadoma ostali brez dobavitelja. Regulacija je določena za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023, naj bi jo pa po napovedih podaljšali do konca 2023. Vlada je ta teden zamejila drobnoprodajno ceno elektrike in plina še za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine. Regulacja bo veljala celotno leto 2023. Najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike bo za višjo dnevno tarifno postavko 207 evrov za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez DDV. Najvišja dovoljena cena plina iz plinskega sistema pa je postavljena pri 95 evrov za megavatno uro. v obeh primerih velja, da dobavitelji omenjenim skupinam uporabnikov ne bodo smeli ustaviti dobave ter da jim bodo morali na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi. Država bo zaradi regulacij cen dobaviteljem predvidoma izplačala odškodnino za razliko v regulirani in tržni ceni. Mehanizem določanja cen elektrike za velike odjemalce Vlada je z uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene elektrike za velike poslovne odjemalce želela omejiti stroške za elektriko za te odjemalce za leto 2023. Uredba namreč določa, da morajo dobavitelji pri pogodbah, ki bodo sklenjene v decembru za leto 2023, upoštevati med drugim ceno na nemški borzi EEX, omejen je tudi strošek, ki si ga lahko dobavitelji obračunajo. A po navedbah gospodarstva so bile ponudbe še vedno visoke, v prvi polovici decembra so se gibale tudi na ravni med 400 in 500 evrov na MWh. Zdaj so, kot je v torek po srečanju s predstavniki gospodarstva povedal premier Robert Golob, nekoliko pod 350 evrov na MWh. Regulirane cene pogonskih goriv in kurilnega olja, znižan DDV na energente Od 21. julija 2022 velja nova regulacija maloprodajnih cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest. Cene se določajo na 14 dni med drugim z upoštevanjem cen derivatov na borzah in tečaja evra glede na ameriški dolar, marže trgovcev so omejene. Od 13. septembra velja tudi nova regulacija cene kurilnega olja, ki se prav tako določa na 14 dni po posebni formuli, omejena je tudi marža trgovcev. Za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 je davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 na 9,5 odstotka. Od junija je zvišano neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo, in sicer z 0,18 na 0,21 evra na kilometer, znesek kilometrine za povračilo stroškov na službenem potovanju pa se je zvišal z 0,37 na 0,43 evra na kilometer. Cene malice v šolah na ravni lanskega leta, primerjanje cen košarice osnovnih živil Zaradi podražitev hrane je med drugim določeno, da cene malic v šolah ostanejo na višini, določeni za šolsko leto 2021/2022, ter da oskrbnine in stroški bivanja v dijaških in študentskih domovih ostanejo v višini izhodiščne cene, kot je veljala od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2022. Da bi preprečili visoke podražitve živil, je kmetijsko ministrstvo uvedlo spremljanje cen osnovnih živil v 15 skupinah in njihovo primerjavo. Cene določenih živil pri šestih trgovcih v Sloveniji popišejo na 14 dni in potrošnikom na posebni spletni strani omogočijo primerjanje cen izdelkov. Zaradi podražitev hrane je vlada s septembrom zvišala neobdavčen znesek nadomestila za prehrano med delom s 6,12 evra na 7,96 evra. Pomoč gospodarstvu s subvencijami Podjetja so lahko dobila pomoč za povečane stroške za elektriko in plin za drugo polletje letos, če so jim cene letos zrasle za vsaj dvakratnik povprečja cen v preteklem letu. Na voljo je bila enostavna pomoč v višini do 500.000 evrov in kritje do 50 odstotkov upravičenih stroškov ali posebna pomoč v višini do dva milijona evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer je bila izračun upravičenih stroškov od 1. septembra omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021. Za energetsko intenzivna podjetja je bil znesek pomoči prav tako omejen na dva milijona evrov, podjetja pa so lahko zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov. Ukrepi so bili po novelaciji zakona vredni 86 milijonov evrov, od tega 80 milijonov za subvencije in šest milijonov evrov za Slovenski podjetniški sklad. Država je na podlagi zakona podprla 1130 subjektov s skupno 72,8 milijona evrov pomoči, kažejo prejšnji teden objavljeni podatki vlade. Precej obsežnejša pomoč pa je predvidena za leto 2023. Po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je DZ sprejel 16. decembra, ukrepi pa so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, so predvidene subvencije za stroške elektrike, plina in pare, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter likvidnostna pomoč. Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči bo subvencija veljala za 70 odstotkov lanske porabe. Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo podjetju cene za omenjene energente v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe. Predvidene so enostavna pomoč ter osnovna posebna pomoč, pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, pomoč za energetsko intenzivna podjetja in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja. Regulacija cen toplote iz daljinskega ogrevanja in subvencije za lesne pelete Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije med drugim vladi omogoča, da lahko v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem daljinske toplote za največ šest mesecev omeji tarifne postavke za posamezne tarifne skupine ali skupine odjemalcev. Zakon daje tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Te bodo lahko prejele 100 evrov na tono peletov, skupno za največ pet ton. Pogoj je, da so pelete kupili med 1. septembrom in 31. decembrom letos.