Včeraj na sejmu Agra v Gornji Radgoni (VIDEO)

Peti dan 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je minil v znamenju slovenskih zadružnikov, prašičerejcev, rejcev drobnice, kmetijsko-živilskega šolstva, zamejskih Slovencev in Eko civilne iniciative - Ekoci. Med številnimi obiskovalci so bili gostje sejma minister za okolje in prostor Simon Zajc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik in predsednik Državnega sveta RS, Alojz Kovšca. Podpis sporazuma s ciljem revitalizacije panoge prašičereje Ob dnevu prašičerejcev so se zvrstili številni strokovni posveti, najpomembnejši dogodek pa je bil podpis sporazuma s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme"Izbrana kakovost Slovenije". Sporazum so podpisali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne ingustrije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Podpisniki so se med drugim zavezali: -do konca leta 2019 se vzpostavi vzdržen model slovenske borze s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega porekla. Skrbnik modela bo neodvisna strokovna institucija. Model bo dolgoročno ohranjal ekonomsko stabilnost in strateško razvijal proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa. -deležniki v verigi se zavežejo, da bodo ob ustrezni spodbujevalni politiki na področju kmetijstva in prostora v najkrajšem možnem času zagotovili dodatnih 3.500 plemenskih svinj oz. 190.000 komadov v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, v imenu katerega je sporazum podpisala ministrica dr. Aleksandra Pivec, se ob tem zaveže: -da opredeli panogo prašičereje kot strateško, -MKGP bo, skladno z dinamiko sektorja, oblikovalo celovit nabor ukrepov z namenom spodbujanja in krepitve razvoja panoge v sedanji in prihodnji finančni perspektivi, -da z ukrepi vzpodbuja razvojno naravnane rejce, ki so ekonomsko in okoljsko vzdržni in se povezujejo, -da bo okrepilo aktivnosti nadzora, ki bo vključeval predvsem kontrolo masnih bilanc. "Vesela in ponosna sem, da je prišlo do dogovora. Pot do dogovora ni bila lahka, saj so morali vsi deležniki sprejeti kompromise. Sporazum ni čarobna paličica, ki bi težave rešila v trenutku, pomeni pa začetek novega obdobja in nam vsem daje nov zagon. Prepričana sem, da bomo čez nekaj let želi uspehe, ki jih bo omogočil današnji dogovor", je ob podpisu povedala ministrica dr. Pivčeva. Okrogla miza ob dnevu prašičerejcev V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v sodelovanju s Slovensko zvezo prašičerejcev, je bila na sejmu AGRA okrogla miza o prašičereji, na kateri so govorili o aktualnih razmerah v panogi. V skladu s sporazumom o razvoju prašičereje bodo rejci v štirih ali morda celo dveh letih v Sloveniji namesto sedanji 130 tisoč vzgojili 190 tisoč prašičev. Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, pravi, da si rejci želijo, da bi cena temeljila na lastni ceni z nekim dodatkom, ki ga bodo še dorekli, da ne bi čutili tako velikega nihanja cen, saj pri najnižjih cenah marsikdo obupa in rejo opusti, ob napovedanih spodbudah in urejenih razmerjih v verigi pa bo lahko marsikdo spet začel rediti prašičev. V Sloveniji zdaj zakoljemo 130 tisoč prašičev, vzgojenih doma, približno toliko pa jih uvozimo. Rejci so zadovoljni tudi zato, ker jim je ministrstvo zagotovilo, da bo prašičerejo prepoznalo kot strateško panogo. Najboljšim rejam so ob dnevu prašičerejcev na sejmu AFRA podelili priznanja. Podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije Zadružna zveza Slovenije, ki jo kot predsednik vodi Peter Vrisk, je že vrsto let prisotna na sejmu AGRA, ob dnevu slovenskih zadružnikov pa so bila podeljena priznanja za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je bilo letos podeljenih 13 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in pet priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Priznanje ob jubileju je letos prejelo sedem zadrug. Seznam prejemnikov priznanj je v prilogi oz. mapi press-sreda. Okrogla miza: 100 let Univerze v Ljubljani – njena vloga izobraževanja in prenosa znanja v slovensko agroživilstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pripravilo zanimivo okroglo mizo, na kateri so sodelovali generalna sekretarka Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Emil Erjavec, prof. dr. Irena Rogelj iz Oddelka za zootehniko, prof. dr. Božidar Žlender iz Oddelka za živilstvo in prof. dr. Metka Hudina iz Oddelka za agronomijo. Po zanimivi razpravi je prof. dr. Erjavec povedal: "V verigi znanja imajo vsi členi svojo vlogo. Nekje se začne in nekje se konča. Znanje namreč gre v obe strani. Na eni strani so univerze in raziskovalni inštituti, ki delajo znanje, ampak to znanje mora priti do kmeta, če ne pride do kmeta potem delamo v prazno. In obratno. Če kmet oz. kmetijski proizvajalci ne povedo kaj rabijo ter kje so tehnološki, ekonomski in socialni problemi. Ta vprašanja morajo priti nazaj do univerze. Mi v Sloveniji moramo to okrepiti, ker členi delujejo preveč razdrobljeno, niso povezani." Erjavec je ob tem dodal, da bodo slovensko vlado prosili za podporo, da se v Sloveniji naredi močna veriga znanja. Srečanje AGRASLOMAK – srečanje zamejskih kmetijskih organizacij V letu 2012 se je porodila ideja o ustanovitvi koordinacije slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij, predvsem v želji po boljši medsebojni povezanosti, spoznavanju in enotnejšemu delovanju zamejskih kmetijskih organizacij iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Koordinacijo AGRASLOMAK vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot je na srečanju zamejskih kmetijskih organizacij na sejmu AGRA, kjer so se med drugim pogovarjali s slovensko kmetijsko ministrico dr. Aleksandro Pivec, dejal vodja koordinacije Vladimir Čeligoj je raznolikost problematik na kmetijskem področju od države do države različna, prav srečanja pa so namenjena temu, da se o teh problematikah spregovoril in se ob tem predstavijo dobre prakse. Posvet: Zdravljenje z naravo – priložnosti za večji prihodek na kmetiji in zdravstveni turizem Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Posestvo Vidov brejg in Pomurski sejem so pripravili posvet o zdravljenju z naravo. Na posvetu je bilo predstavljeno kako zdravljenje z naravo v nekaterih naprednih državah že predpisujejo na recept, govora pa je bilo o tem kako takšno zdravljenje umestiti v našo zakonodajo ter da se celostno pristopi do zdravljenja povezanega z naravo, zdravo hrano, zdravilnimi rastlinami in svežo domačo hrano, ki zrase na kmetiji. "Na kmetijah vidimo v slovenskem turizmu veliko priložnosti. Nekatere turistične kmetije imajo že sedaj dodatne storitve, kot je apiterapija, če se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, ali pa že s tem če pripravljajo prehrano doma, z domačimi, lokalnimi proizvodi. Vse to lahko omogoči butično, pet zvezdično doživetje," je povedala Renata Martinčič, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Društvo za permakulturo Vse dni sejma AGRA je aktivno tudi Društvo za permakulturo, ki je peti dan sejma v vzorčnem nasadu pripravilo predavanja o ohranitvi obdelave tal, govorili so o gojenju gob in možnostih skupnega delovanja različnih resorjev na razvoj slovenskega podeželja, pod imenom Kung fu motika pa je bila prikazana tudi pravilna uporaba ročnega orodja. "Pri nas ne prodajamo stvari, ampak imamo prikaz na kakšen način lahko živimo drugače, da živimo za prihodnje rodove. Mi želimo s čim manj t.i. okoljskega vtisa poskrbeti za osnovne dobrine. In to prikažemo na sejemskem prostoru," je povedal Tomislav Gjerkeš iz Društva za permakulturo Slovenije.