V teku prizadevanja za ohranitev slovenskih sort česna in šalotke

Slovenski pridelovalci česna in šalotke se soočajo z izjemno virusno okuženostjo slovenskih sort teh vrtnin, ki se kaže v zmanjšanem pridelku. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/praznik_vina_in_cesna web.jpg>) Zato v centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto s 13 partnerji iz Slovenije izvajajo projekt vzpostavitev vzdrževalne selekcije čebulnic. Namen projekta je pridobiti brezvirusni semenski material. Povpraševanje po česnu narašča. Vrtnina, ki je včasih sodila med zdravilne rastline, je danes zanimiva predvsem kulinarično, vedno več se je uporablja za predelavo, ugotavljajo projektni partnerji. V Sloveniji smo lani za trg pridelali od čebulnic največ čebule, skupno na 277 hektarjih, sledil je česen, posejan na 102 hektarjih, in por, kažejo podatki državnega statističnega urada. Kot je pojasnila Nina Gerjevič iz centra Grm Novo mesto, želijo z brezvirusnim semenskim česnom in šalotko poskrbeti za povečanje pridelka pri pridelovalcih zelenjave. "S tem bi pripomogli k ohranjanju slovenskih sort česna in šalotke, ki izginjajo zaradi slabše donosnosti v pridelavi." Z boljšim semenom bi se po njenih besedah tudi izboljšalo in pospešilo semenarstvo v Sloveniji, slovenske avtohtone sorte - v projekt so vključene sorte česna Ptujski spomladanski, Ptujski jesenski in Anka ter sorta šalotke Pohorka - pa bi se ohranile na naših tleh. Prvi rezultati kažejo, da je sama pridelava, s katero pridejo do očiščenega brezvirusnega semenskega materiala, dolg postopek, v laboratoriju traja do eno leto ali celo več. Ko tam dobijo večje rastlinice, jih morajo prenesti na polje, v zaščitene prostore, mrežnike in tam upajo na ugodne pogoje za pridelavo dovolj rastlin, ki semenijo. Pozneje pa morajo pridelati tudi dovolj semena za prodajo kmetom. "Zaenkrat večjih količin brezvirusnega semena še nismo pridelali," je povedala Gerjevičeva. Opravili so tudi različne poskuse, s katerimi so ugotavljali, kakšne potrebe po namakanju ima česen, kateri termini sejanja so najboljši na posamezno sorto, kdaj je primeren čas za pobiranje. Preizkušali so tudi različne zastirke in mehansko obvladovanje plevelov. Med drugim so ugotovili, da česen ne mara vročine, slabše uspeva v zaprtih prostorih, pa tudi, da zgodaj spomladi potrebuje ustrezno namakanje, da je zelo pomemben člen žitnega kolobarja in je ena redkih vrtnin, ki zaseda njivsko površino tudi pozimi, če ga posejemo jeseni, pa je pojasnila Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto. Čeprav česen cveti, pa ne tvori semena, ampak se razmnožuje vegetativno. "Tako česen kot šalotka sta zelo dovzetna za viruse, zato je pri pridelavi zelo pomembna higiena na njivi. Pridelovalci morajo pravočasno ustrezno poskrbeti za škodljivce, ki prenašajo viruse in bolezni. Če ne, je pridelek slabši," je še razložila Pelkova. V okviru projekta so med drugim opravili tudi izobraževanja in strokovne ekskurzije za kmete, pridelovalce, organizirali so izobraževanja za dijake in študente, izdelali pa bodo tudi tržni načrt in agrotehnološki načrt pridelave česna in šalotke.