V Šentjerneju končan Slovenski vinogradniško-vinarski kongres

![]( )V Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju so se zbrali udeleženci petega Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa. Tudi o pozebi in zavarovanjih. V Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju so se v petek zbrali udeleženci 5. Slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa.Na petem vinogradniško-vinarskem kongresu tudi o pozebi in zavarovanjih Odprtja se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je na novinarski konferenci ob začetku kongresa glede letošnje pozebe povedal, da je vlada na podlagi zadnje ocene Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na predlog kmetijskega in ministrstva za obrambo v četrtek sprejela sklep o popisu škode, ki bo omogočil izvajanje vrste ukrepov v okviru načrtovanega interventnega zakona. Židan je v nadaljevanju opozoril, da je vinogradništvo glede na sadjarstvo, pri katerem so na voljo določeni zaščitni ukrepi proti pozebi, v podrejenem položaju. Zanj bo tako potrebno tehnološko prilagajanje za okrepitev trt, hkrati pa razmislek o pravih legah in grozdnih sortah. Preostali ukrepi bodo usmerjeni v okrepitev kakovosti slovenskih vin in doseganje višjih cen zanje, tako da bi te pokrile tudi strošek zavarovanja. Minister je ob tem ocenil, da je bil lanski "trend zavarovanj v bistvu dober". Lani je bilo namreč zavarovanih nekaj več kot 3000 hektarjev vinogradov, medtem, ko jih je bilo predlani približno 1500. Podatkov za letos sicer še ni, po Židanovih podatkih iz zavarovalniških krogov pa pri omenjenih zavarovanjih letos beležijo približno 25-odstotno rast. Židan je povzel, da je sodeč po navedenem vinogradniško-vinarski kongres ob pravem času. Glede spora o zaščiti kraškega terana pa še dodal, da ima Slovenija pripravljen osnutek tožbe, ki jo bodo lahko vložili šele po sprejetju odločitve Evropske komisije in določenem pritožbenem roku. Glede omenjene ocene je predsednik KGZS Cvetko Zupančič pojasnil, da so bili ob letošnji pozebi najbolj prizadeti sadovnjaki in sicer na državni ravni od 80 do 100 odstotkov, vinogradi pa od 70 do 100 odstotkov. Poškodovanost vinogradov je sicer različna in odvisna od lege. Pozebe finančno še nekaj časa ne bodo mogli ovrednotiti, končna ocena pa bo možna šele v jeseni. Ker je bila pozeba podobna lanski, je hkrati opozoril na seštevek škode, in da vinarji letošnjega izpada dohodka ne bodo mogli - ker so to storili že lani - nadomestiti z zalogami vina in dokupom grozdja. Vinarji zato računajo na pomoč države, je še dejal. Posledice pozebe v vinorodni deželi Posavje, gostiteljici kongresa, je ocenil Direktor novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Jože Simončič. Kot je navedel, je bila tam škoda v vinogradih letos bistveno večja od lanske. Najbolj so bili na udaru predvsem nižinski vinogradi, skupno škodo pa ocenjujejo na 30 do 35 odstotkov. Simončič je glede na okoljske spremembe s pozebami v zadnjih letih povzel, da bodo morali vinogradniki bolje razmisliti o pravih legah, sajenju pravih grozdnih sort in o drugačnem gospodarjenju s tlemi. Šentjernejski kongres, na katerem pričakujejo približno 350 udeležencev, poteka v treh sklopih. Pripravili so ga Kmetijski inštitut Slovenije, pristojno ministrstvo in Kmetijsko gozdarski zavod iz Novega mesta. Po strokovnem delu bodo proti večeru pripravili še prireditev Vina in kulinarika vinorodne dežele Posavje, na kateri bodo skupaj s pridelovalci in tudi v obliki pokušine predstavili 80 dolenjskih, belokranjskih in bizeljsko-sremiških vin.