V Kopru popisujejo škodo zaradi suše, a se kmetijski svetovalci sprašujejo o smiselnosti

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/susa.webp) Na koprski občini od začetka tedna zbirajo vloge kmetov, ki so utrpeli škodo zaradi suše. Na koprski izpostavi novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda se sprašujejo o smiselnosti takšnega popisovanja in izplačevanja pičlih odškodnin. Država naj raje poskrbi za vodne vire, pozivajo. Sicer pa ugotavljajo, da bo izpad pridelka velik. Na koprski izpostavi svetovalnega oddelka Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica so že siti vprašanj o posledicah letošnje suše. Na poizvedovanje STA so odgovorili z že pripravljenim poročilom o razmerah, v zaključku katerega poudarjajo preprosto ugotovitev: "Zavedati se moramo, da brez vode pridelava hrane ni mogoča, kar je iz leta v leto bolj jasno." Skoraj vsakoletno zbiranje podatkov o suši obremenjuje številne strokovne delavce, ki bi čas lahko porabili za koristnejše delo, in povzroča nezadovoljstvo pridelovalcev zaradi nepravičnih in pičlih odškodnin, opozarjajo v kmetijski svetovalni službi za Slovensko Istro. "Vsekakor bi bilo bolj smiselno, da bi država poskrbela za primerne količine pitne vode in zajetja ter zadrževalnike, namenjene namakanju," so zapisali. Poročilo sicer navaja, da so v obdobju od začetka leta do 14. avgusta na sečoveljskem letališču izmerili najmanj padavin do sedaj, samo 240 milimetrov. V obdobju od 1. aprila do 25. julija je vodni primanjkljaj dosegel 427 milimetrov. Ocenjujejo, da je v zelenjadarstvu v slovenski Istri nastalo za več kot 70 milijonov evrov škode. Pri plodovkah je izpad pridelka 60-odstoten. Pri kapusnicah ni bilo dovolj vode niti za namakanje sadik, zato ocenjujejo, da lahko pride do 50-odstotnega izpada pridelka tudi v jesenskem in zimskem času. Seme vrtnega radiča letos sploh ni vzklilo, izpad je stoodstoten, so zapisali. V sadjarstvu predvidevajo izpad od 60 do 100 odstotkov pridelka. Večina plodov, ki so ostali na drevesih, je slabše kakovosti, ugotavljajo. Pri oljkah opažajo velike razlike v naloženosti dreves v odvisnosti od lege: "Če poskušamo oceniti škodo, bi lahko rekli, da bo izpad pridelka večinoma od 40 do 80 odstotkov. Kljub vsemu pa so nekateri nasadi tako rekoč brez pridelka, nekateri pa imajo tudi dober pridelek." Najbolj so prizadeti novi nasadi sadnih dreves in oljk. Slabšo rodnost pri oljkah in koščičastem sadju pričakujejo tudi v prihodnjem letu. Zaradi suše namreč pričakujejo slabšo diferenciacijo brstov v rodne brste. Tudi za sredozemsko sadje, ki je še na drevesih, torej kaki, fige in mandarine, napovedujejo količinsko zelo majhen pridelek, ki bo tudi slabše kakovosti. Pri oljkah ne bo slabša samo količina plodov, temveč tudi vsebnost olja v njih. Edini spodbuden podatek, ki so ga zabeležili kmetijski svetovalci je, da se zaradi suše in vročine ni zelo razmnožila oljčna muha.