V Halozah je "zasedal" 5. slovenski podeželski parlament

V Majšperku se je s pomembnimi zaključki za pripravo strateškega načrta nove skupne kmetijske politike zaključilo 5. srečanje slovenskega podeželskega parlamenta, na katerem je 360 udeležencev iz 13 evropskih držav razpravljalo o izzivih slovenskega podeželja, skupni kmetijski politiki po letu 2020 in pripravi strateškega načrta za novo programsko obdobje. Na današnjem plenarnem zasedanju, ki so se ga udeležili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan in generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič, so na treh panelih predstavili zaključke včerajšnjih devetih delavnic. Udeležence plenarne razprave so uvodoma pozdravili ministrica dr. Pivec, predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, direktorica za razvoj podeželja na Evropski komisiji Silvia Michelini in sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta in član Društva za razvoj slovenskega podeželja Goran Šoster. Ministrica Pivec je uvodoma izpostavila, da podeželje obsega kar 80 % slovenskega ozemlja, a zavedanje o njegovem pomenu v slovenski družbi ni zadostno. "Dogodki, kot je podeželski parlament, so zato zelo dragoceni, saj po eni strani pripomorejo k dvigu zavedanja med širšo javnostjo, po drugi pa so priložnost za sodelovanje med stroko in kmeti." To sodelovanje je še zlasti pomembno v obdobju oblikovanja skupne kmetijske politike po letu 2020. "Eden naših glavnih ciljev je, da kmetom v teh zahtevnih časih povrnemo ugled in jim zagotovimo ustrezne pogoje za delo in preživetje. Ker se bodo evropska sredstva v prihodnje zmanjševala, mora kmetijstvo postati bolj odporno – ne samo v finančnem smislu, temveč tudi v luči podnebnih sprememb, katerih posledice čutijo tudi slovenski kmetje. Prihodnost slovenskega kmetijstva mora temeljiti na znanju, kreativnosti, podjetništvu in povezovanju." Časi so za slovenskega kmeta zahtevni, predvsem glede na spremenjene družbene okoliščine ter zahteve in potrebe sodobnega časa, ki prinaša številne nove izzive, je drugi dan 5. Slovenskega podeželskega parlamenta v Majšperku poudarila kmetijska ministrica (na fotografiji). Ob tem je dodala, da je treba staviti na mlade družinske kmetije. Odnos do podeželja, ki ga je zaznati v slovenski družbi, po njenem ni preveč pozitiven, zato moramo vsi skupaj narediti več za to, da dvignemo zavedanje, kaj ta prostor in kmetovanje pravzaprav pomeni za vsakega prebivalca Slovenije. Med glavnimi izzivi slovenskega kmetijstva je omenila potrebnost generacijske prenove slovenskega kmetijstva. Prepričana je, da bi ob primerni motivaciji mladih, prišlo tudi do tehnološke prenove, saj so ti bolj dovzetni za nove tehnologije, inovacije in digitalizacijo. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/pokic.webp)