V DZ pogledi na ukrepe zoper draginjo ostajajo različni

DZ je danes na izredni seji na predlog SDS govoril o inflaciji in draginji ter o ukrepih, ki so bili, bodo ali bi morali biti sprejeti.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Medtem ko je opozicija poudarjala, da vlada z ukrepi ne naslavlja vseh, ki bi jih morala, je koalicija ocenila, da so predlogi SDS, ki jih je matični odbor že zavrnil in DZ danes o njih ni odločal, populistični. O predlogu priporočil glede omilitve posledic inflacije in energetske draginje, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS), je minuli petek razpravljal odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ter jih zavrnil. Razprava je bila danes podobna tisti na matičnem delovnem telesu. Koalicija je menila, da vlada pripravlja in sprejema predloge, ki naslavljajo vse, in takšne, ki naslavljajo ciljne skupine. Opozicija pa jih je prepričevala, naj sprejmejo predloge SDS za spremembo formule izračuna cen električne energije, za znižanje DDV na vse energente, za energetski dodatek za vse, za večjo pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, ter da naj vlada odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele zakona o dohodnini. "Lahko bi rekel, da gre za pet napotkov izkušenih politikov, ki so vlade volili skozi več semestrov, kako se spopadati z inflacijo in katere politike izvajati, da najdemo neke skupne rešitve," je v imenu predlagateljev dejal Franc Breznik iz SDS. Izpostavil je po njegovi oceni odlične gospodarske rezultate prejšnje vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše in se zavzel za sprejem njihovih priporočil. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec jih je vlada preučila in ugotovila, da tako skupno kot posamično ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov. "Kot doslej bomo k izzivom, ki prihajajo, pristopili preudarno in pripravili ukrepe na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti porabi javnofinančnih sredstev," je zagotovila. "Na polju stisk populizem posebno dobro kali in tega se zaveda tudi predlagatelj seje," je v imenu poslanske skupine Svoboda dejal Miroslav Gregorič. Po njegovih besedah je SDS spregledal, da vlada že več mesecev sprejema povezane, med seboj dopolnjujoče se ukrepe. Predloge SDS bi morda podprli, če predlagateljev pri njihovih pripravi ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi izvedljivost, je dodal. Vlada mora pomagati najbolj prizadetim, toda tako, da problema dodatno ne poslabša oz. da s svojimi ukrepi ne povzroči še dodatnih inflacijskih pritiskov, je v imenu SD opozoril Predrag Baković. "Ključno pri predlaganih ukrepih je presoditi njihovo izvedljivost, učinkovitost in vzdržnost," je dejal in poudaril potrebo po zavedanju realnih omejitev in zmožnosti države, še posebej, če se od nje pričakuje obsežno in dolgotrajno ukrepanje. Nataša Sukić je v imenu poslanske skupine Levica poudarila, da je treba ukrepe oblikovati tako, da pomoč dobijo tisti, ki jo res potrebujejo. "Nič ni čudnega, da so predlogi predlagatelja seje za soočanje s krizo samo nadaljevanje njihovih starih politik iz časa epidemije, s katerimi bi se metalo helikopterski denar vse povprek, ne glede na to, kdo ga v resnici potrebuje in kdo ne, vse na račun siromašenja javne blagajne," je dejala. Zvonko Černač pa je v imenu poslanske skupine SDS ocenil, da dosedanji ukrepi vlade blažijo energetsko krizo le pri delu prebivalstva, bistveno premalo je bilo narejeno za pomoč podjetjem. "V SDS smo predloge oblikovali zato, ker opažamo, da vlada te krize ne naslavlja celovito, sistematično preko medsebojno usklajenih ukrepov, ki obsegajo vse segmente prebivalstva in gospodarstva, pač pa parcialno," je povedal. Čeprav DZ o priporočilih ne bo glasoval, je po mnenju Jožefa Horvata iz NSi še čas, da se najde preudarne rešitve. Če bi priporočila sprejeli in jih ustrezno dopolnili, bi bil to po njegovem dober signal, da je politika, ko gre za pomoč, enotna. "NSi je podprla vse predloge vlade, ki so šli v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu," je povedal in dodal, da pa v NSi opozarjajo, da je ta pomoč prepočasna, predvsem pa preskromna in neučinkovita. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v razpravi povedal, da se je val energetske draginje začel lani spomladi, veliko držav, tudi Slovenija, pa je bilo neaktivnih. Podobno je bilo lani jeseni, ko je draginja dobila nov pospešek in so cene energentov "že divjale". V zimskem času bi lahko določene ukrepe že sprejeli, a je interventni zakon prišel konec kurilne sezone. V predvolilnem času pa so šli pa ukrepi v neko drugo smer, je ocenil. Po njegovem ima Slovenija srečo, da ima dovolj robustno energetsko omrežje in da je danes za petino manj odvisna od fosilnih goriv in Rusije. "Čudežne palčke nima v roki nihče," je dejal, "vlada zato najprej analizira in nato ciljno ukrepa". Helikopterski denar lani in letos spomladi je spodbujal inflacijo, ki je sedaj stabilna, po njegovih pričakovanjih se bo v naslednjih mesecih obrnila navzdol. Na energetskem področju imamo po njegovih besedah krizo razpoložljivosti, energetska kriza pa je najverjetneje pred vrati. Slovenija zato deluje preventivno, predvsem na ravni EU. Ciljno ukrepa zato, da pomaga najbolj ranljivim skupinam. "V javni obravnavi je uredba o energetski revščini, da bomo še bolj učinkovito naslavljali sloje družbe, ki so bili prezrti v preteklih dveh letih," je povedal in povzel ravnanje Slovenije na evropski ravni.