Upravni odbor GZS o trenutnih razmerah in načrtih

Člani upravnega odbora GZS so na seji izpostavili premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost hitrejše digitalizacije in črpanja večjega deleža evropskih sredstev za zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega načrta GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev skupščini GZS.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Aleš Cantarutti je med ključnimi vsebinami izpostavil protikoronske ukrepe ter aktivnosti v smeri preprečevanja okužb, pa tudi prepričevanja za cepljenje. Ob tem je izpostavil, da so prizadevanja, da se ne zapira gospodarstva, zaenkrat obrodila sadove. Dotaknil se je poziva vladi za razmislek o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 za starejše od 50 let, so sporočili iz GZS. Cantarutti je izpostavil še problematiko cen energentov in surovin ter vprašanje odpadne embalaže in širše okoljske zakonodaje. Opozoril je na pomanjkanje kadrov, se dotaknil vprašanja minimalne plače, razvojne kapice in socialnega dialoga, spregovoril pa tudi o pomenu digitalizaciji, kjer želi, da bi bila GZS zgled celotnemu gospodarstvu. Člani so izrazili zadovoljstvo, da je digitalizacija umeščena v strateški pogled in aktivnosti GZS. Opozorili pa so, da sta zeleno in digitalno kritična v sedanjih razmerah in so zato nujne hitre in takojšnje spremembe. Računajo, da bo čim prej vzpostavljen tudi Strateški svet GZS za digitalizacijo. Po Cantaruttijevem mnenju je čas, da Evropska komisija prepozna pomen tega področja in evropskim podjetjem omogoča, da se usmerjajo v razvoj in rešitve za prehod konceptov v vsakdanje življenje. Upravni odbor GZS je obravnaval predlog načrta GZS za naslednje leto. Kot je povedal Cantarutti, so cilji GZS prizadevanje za nadaljnji razvoj in rast ter internacionalizacijo poslovanja članov GZS, zavzemanje za konkurenčno poslovno okolje, usmerjenost v trajnost, inovativnost in digitalno poslovno preobrazbo članov GZS ter širšega gospodarstva, trg dela in socialni dialog ter krepitev članstva in storitev za člane GZS. "Najprej ste člani, zatem je vse ostalo," je bil jasen. Ob tem si želi enotno, trdno, močno in vplivno GZS. Kot glavno nalogo vidi povezovanje in enotno nastopanje do ključnih izzivov, pomembnih za gospodarstvo. Dodatno je izpostavil, da GZS za Vrh slovenskega gospodarstva, ki naj bi bil 20. januarja 2022, pripravlja ključne usmeritve na 12 področjih, pomembnih za razvoj slovenskega gospodarstva. Predsednik GZS Tibor Šimonka je pojasnil, da želijo vladi zelo jasno in konkretno povedati, kaj hočejo. "Če ne bo pravega odziva v relativno kratkem času, bomo ne več zgolj predlagali, temveč od obstoječe vladne koalicije ali katerekoli druge, ki bo takrat na oblasti, zahtevali, da to implementira," je napovedal. Upravni odbor GZS je pripomnil, da slovenska javnost ne razume gospodarstva kot sile, ki prinaša standard in dviguje blagostanje vseh. Zato vidi poslanstvo GZS tudi v tem, da javnosti skuša odpreti oči o pomembnosti gospodarstva. Predsednik GZS Tibor Šimonka se je strinjal, da je gospodarstvo in podjetništvo v Sloveniji pogosto negativno stigmatizirano in se zavzel za to, da se s primerno komunikacijo to skuša spremeniti.