Uporaba antibiotikov ob prireji mesa je kazalnik kakovosti

Evropski parlament je sprejel resolucijo za omejitev uporabe antibiotikov v živinoreji. Slovenija je v tem pogledu na zelo spodbudnem petem mestu v EU, se pa Slovenci ob nakupu mesa premalo zavedamo pomena načina vzreje živali. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kravice.webp) Odpornost proti antibiotikom je potrebno obravnavati v enotnem paketu, katerega namen je dolgoročno ohranjanje zdravja ljudi in živali, je v resoluciji ugotovil Odbor Evropskega parlamenta za zdravje. Parlament poziva k skrbni in pravilni uporabi antibiotikov, da se prepreči širjenje odpornosti nanje. Zato bi se morali osredotočiti na omejevanje prodaje in predpisovanja antibiotikov. "Treba je ukrepati proti nezakoniti in neregistrirani prodaji protimikrobnih sredstev v EU", so ugotovljali poslanci, ki podpirajo načrte za zmanjšanje uporabe antibiotikov v živinoreji. Predvsem je treba odpraviti preventivno in skupinsko uporabo antibiotikov, ki je pogosta praksa. Vzrok za sprejetje te resolucije so podatki, da zaradi odpornosti proti antibiotikom v Evropski uniji vsako leto umre približno 25.000 ljudi, poleg tega pa je ocenjeno, da to povzrroči 1,5 milijarde EUR dodatnih zdravstvenih stroškov. Glavni razlog za vse večjo odpornost na antibiotike je njihova pretirana uporaba, tako pri živalih, kot pri ljudeh. Pri tem je še vedno ključni dejavnik pomanjkanje znanja. Tako kar 57% Evropejcev ne ve, da antibiotiki ne delujejo proti virusom, 44% pa jih še vedno misli, da so učinkoviti proti prehladom in gripi. Resolucija lahko prispeva k resnejšim premikom pri regulaciji tega področja. Uporaba antibiotikov, ki jo lahko razumemo tudi kot kazalnik kakovosti reje, nekakšen indeks odličnosti, je v Evropi zelo različna. Giblje se od le nekaj miligramov porabljenih antibiotikov za prirejo kilograma prirasta na Norveškem, na Islandiji in na Švedskem, pa do "častitljivih” 402 mg, ki so jih leta 2015 za kilogram prirasta porabili v Španiji. Slovenija je v tem letu s svojimi 26 mg na zelo častnem petem mestu. Pomembna je primerjava podatkov za leti 2015 in 2014, ki potrjuje, da je poraba antibiotikov v Sloveniji padla iz 33 na 26 mg na kg prirasta, s tem da imajo nekateri slovenski proizvajalci še bistveno nižjo porabo kot pa je nacionalno povprečje. Medtem ko v Sloveniji poraba pada, pa v nekaterih drugih državah raste, npr. Španija iz 419 na 434mg/kg, Madžarska iz 193 na 211mg/kg), v nekaterih pa le malenkostno pada, npr. Poljska iz 141 na 139mg/kg). Nemčija, iz katere uvozimo zelo veliko svinjskega mesa, je porabo antibiotikov v enem letu močno znižala, iz 149 na 98mg/kg, vendar jih še vedno porabi skoraj 4x toliko kot Slovenija. Žal pa to še ne pomeni, da smo v Sloveniji varni pred slabšim mesom, saj na skupnem evropskem trgu vse prevečkrat prevlada le nizka cena. Predlagana resolucija vsekakor povečuje odgovornost trgovcev, naj na svoje police ne uvrščajo mesa in mesnih izdelkov zgolj po kriteriju nizke cene.