Umar:"Posledice ukrepov v drugem valu manjše"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/umars.webp)Umar (Urad za makroekonomske analize in razvoj) ugotavlja, da so gospodarske posledice zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije manjše kot spomladi, so pa znatno bolj osredotočene na storitvene dejavnosti. Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil, k čemur je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane. V drugem valu epidemije so bile manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti; zaradi močnega padca v prvem valu pa se je v prvih treh četrtletjih slovenski izvozni tržni delež zmanjšal. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala. Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo, večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra. Tudi gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covid-19 predvidoma znova skrčila, upad je bil predvidoma manjši kot v prvem, saj so se podjetja in potrošniki novim razmeram že nekoliko prilagodili. Za leto 2021 je predvideno postopno okrevanje BDP evrskega območja se je po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 % oz. 7,3 %, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 % oz. 3,9 %. Največje tveganje za uresničitev napovedi in postopnim okrevanjem ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov. Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covid-19 predvidoma znova skrčila, za leto 2021 pa je predvideno postopno okrevanje. Upad storitvenih dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi bolj prizadeli, je bil v zadnjem četrtletju po podatkih kazalnika vodij nabave (PMI) manjši kot v drugem četrtletju 2020. V predelovalnih dejavnostih anketirani, za razliko od prvega vala, skrčenja aktivnosti niso pričakovali. Po izrazitem odboju gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju in predvidoma manjšem padcu v četrtem kot spomladi se je BDP evrskega območja po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 % oz. 7,3 %, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 % oz. 3,9 %. K rasti v letošnjem letu bodo pomembno prispevali ukrepi denarne in javnofinančne politike ter rast tujega povpraševanja. Največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov. Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov znova nekoliko povišala. Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 tudi v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Število nočitev domačih turistov je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju (ko običajno pomemben del prihodka gostinskih in nastanitvenih storitev sicer ustvarijo tuji turisti, katerih število pa je bilo letos skromno). Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Ponovno se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu. Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije znova močno zmanjšalo, povečalo pa se je njihovo varčevanje. Gospodinjstva so še naprej pospešeno odplačevala potrošniške kredite. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil. K temu je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, slednje povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti. V zadnjih mesecih lani je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem oblek in obutve. K nižjim cenam so sicer še naprej v največji meri prispevale nižje cene naftnih derivatov. Po izboljšanju v tretjem četrtletju se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku proti koncu leta ponovno povečal. V enajstih mesecih 2020 je znašal 2,6 mrd EUR. Prihodki so zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično gospodarskih razmer v oktobru in novembru ponovno zaostali za ravnjo predhodnega leta. Rast odhodkov je podobno kot v tretjem četrtletju ostala precej nižja kot v drugem četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov povezanih z ukrepi covid-19. Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane.