UMAR:"Zaradi povečane negotovosti upočasnjena rast izvoznega sektorja"

Rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva se je ob izrazito povečani negotovosti v mednarodnem okolju v prvem četrtletju upočasnila, v najnovejši izdaji Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/izvoz in uvoz.jpg>) V preostalem delu gospodarstva se je aktivnost okrepila, precej višja je tudi poraba gospodinjstev. V evrskem gospodarstvu se krepijo tveganja, povezana s potekom vojne v Ukrajini in njenimi posledicami za Evropo in svet, visokimi cenami energentov in vztrajno povišano inflacijo ter z vztrajanjem motenj v dobavnih verigah, v veliki meri povezanih z nadaljevanjem izvajanja strogih epidemičnih ukrepov na Kitajskem. V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju se je rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva v prvem četrtletju tako po navedbah Umarja upočasnila. Po razpoložljivih podatkih se je v prvem četrtletju blagovna menjava sicer povečala, a manj kot v predhodnih četrtletjih, aktivnost predelovalnih dejavnosti pa je ostala na ravni preteklega četrtletja. Na gibanje je vplivala zlasti razmeroma visoka tekoča rast v marcu, saj se je aktivnost v izvozno usmerjenem delu gospodarstva v prvih dveh mesecih tekoče zmanjšala. V preostalem delu gospodarstva, zlasti dejavnostih, povezanih z domačim povpraševanjem, se je aktivnost v prvih dveh mesecih medtem povečala, precej višja je bila tudi poraba gospodinjstev. V gradbeništvu se tako nadaljuje tekoča rast vrednosti opravljenih del, ob tem pa se opazno povečujejo stroškovni pritiski. Nadaljevala se je tudi rast prodaje v trgovini, k pozitivnim gibanjem je februarja prispevala tudi odprava pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila, po vidnejšem marčnem padcu, nekoliko povišala, tudi medletno je bila višja. Zaupanje je bilo višje v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ki občutijo rast cen in negotovost glede njihove nadaljnje rasti. Ob vztrajanju motenj v dobavnih verigah in razmahu vojne v Ukrajini se manj ugodna izvozna pričakovanja kljub upočasnjevanju aktivnosti za zdaj še niso opazneje odrazila v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. Na trgu dela se nadaljuje upadanje brezposelnosti, visoka ostaja tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Število brezposelnih je bilo aprila za več kot četrtino manjše kot v enakem obdobju lani in najnižje doslej, ob velikem povpraševanju po delovni sili pa vendarle upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Medletna rast števila delovno aktivnih je februarja ostala visoka, najvišja je bila v gostinstvu in gradbeništvu. Ob pomanjkanju domače delovne sile se povečuje število delovno aktivnih tujcev, po visokem deležu tujcev izstopajo predvsem gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila zvišala na 6,9 odstotka. K visoki rasti so pomembno prispevale visoke cene energentov. Ob naraščajočih cenah vhodnih surovin ter geopolitičnih negotovostih se je nadaljevala visoka medletna rast cen hrane in trajnega blaga, postopno pa se krepijo tudi cene storitev. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter okrepljene težave v dobavnih verigah v zadnjih mesecih vplivajo tudi na cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, ki so bile marca medletno višje za 17,9 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos nižji kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je bila posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti in ugodnih razmer na trgu dela, občutno pa so se okrepili tudi prihodki iz evropskega proračuna. Znižanje odhodkov v prvem četrtletju je povezano zlasti z medletno opazno nižjimi izplačili za ukrepe za blažitev posledic epidemije. Brez upoštevanja teh ukrepov naj bi bil primanjkljaj v 2022 in 2023 po ocenah iz programa stabilnosti višji kot v 2020 in 2021, kar je posledica nekaterih strukturnih ukrepov, sprejetih v zadnjih dveh letih (znižanje davkov, zakonsko povišanje izdatkov za različne namene), in visoke načrtovane ravni investicij.