UMAR:"Upočasnitev rasti izvoza in krepitev domače potrošnje"

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju rast aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva po nekaterih kazalnikih upočasnila. Hkrati pa se je v poletnih mesecih okrepilo trošenje gospodinjstev![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini.jpg>). Rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra precej okrepila, v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo navaja Umar. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, prav tako se je septembra še okrepila rast cen industrijskih proizvodov. "Približno dve tretjini rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije," so zapisali v Uradu RS za makroekonomske analize iz razvoj (Umar). Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga, predvsem avtomobilov. Pospešeno naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačih in tujih trgih. K skupni rasti v največji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin in proizvodov za investicije. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo, ki pa je po ugotovitvah Umarja še vedno razmeroma nizka. Na svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina, kar pomembno vpliva na zviševanje cen električne energije v Evropi. V Sloveniji se je blagovna menjava v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim nekoliko znižala, rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa upočasnila. "To povezujemo z motnjami v dobavnih verigah," so pojasnili. Gradbena aktivnost na mesečni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povečala in v večini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povečal, že nekaj mesecev močno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoče pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upočasnila. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zaščitnih ukrepov v jesenskih mesecih. Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime poslabšala. "To pripisujemo negotovosti glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah," so navedli. Kljub temu pa po njihovih ugotovitvah večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom. Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih, v prvih osmih mesecih pa je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 0,7 odstotka. Število brezposelnih je bilo oktobra za petino manjše kot leto prej in skoraj desetino manj kot oktobra 2019. "Mesečno povečanje števila brezposelnih je bilo oktobra večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom mladih iskalcev prve zaposlitve," so zapisali in dodali, da se je brezposelnost mladih v primerjavi z lanskim letom znižala. Avgusta je bila medletna rast povprečne plače nižja kot predhodne mesece. Do upočasnitve je po visokih rasteh, povezanih z izplačili dodatkov zaradi epidemije, prišlo v javnem sektorju, so ugotovili analitiki Umarja. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v tretjem četrtletju višji kot v drugem. Medletna rast prihodkov, ki je bila v drugem četrtletju zaradi lanske nizke osnove zelo visoka, se je v tretjem četrtletju upočasnila. Medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem četrtletju. K temu so prispevali upočasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in plačil v proračun EU. Odhodki za blaženje posledic epidemije covid-19 so bili v tretjem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno nižji kot v prvem in drugem četrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj so bili odhodki za te ukrepe za 870 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani, so še ugotovili v Umarju.