Tudi vinogradniki na vzhodu države pohiteli s trganjem

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/brfa.webp)Gregor Mlakar, novinar STA (Slovenske tiskovne agencije) piše o trgatvi na vzhodu države, kjer so vinogradniki na letos pohiteli s trganjem grozdja. Ponekod so že začeli trgati zgodnje sorte, namenjene peninam, ostali bodo to storili najpozneje naslednji teden. Vzrok za to sta vroče poletje in suša, zaradi česar bo letos pridelka za vsaj tretjino, na določenih legah celo polovico manj kot običajno. Kot je za STA povedala svetovalka za vinarstvo in pridelavo sadjevca na mariborski Kmetijsko gozdarski zbornici Tadeja Vodovnik Plevnik, so štajerski in prekmurski vinogradniki v primerjavi z lani pri vseh sortah v prednosti za okoli deset dni. Trta je po njenih besedah sicer rastlina, ki v času dozorevanja zelo potrebuje sonce, vendar pa tudi primerno razporeditev padavin. "V poletnih mesecih je bila zaradi pogosto visokih temperatur trta v stresu, a je to odvisno tudi od tipa tal in starosti nasada. Na bolj peščenih in lahkih tleh je trta bolj trpela sušo kot na ilovnatih, prav tako mlade trte suša bolj prizadene kot starejše," je dejala. Na Štajerskem in v Prekmurju po njenih besedah ocenjujejo, da bo v mladih nasadih celo do 60 odstotkov, na ostalih pa okoli 30 odstotkov manj pridelka. Ekstremno visoke temperature pospešijo zorenje in grozdje prisilno dozoreva, kar pomeni, da sladkor sicer narašča, hkrati pa grozdje še ne doživi fiziološke zrelosti, da bi bile zrele tudi pečke. Kljub temu so nekateri vinogradniki že začeli trgati zgodnje sorte, namenjene za peneča vina, kot so chardonnayji, muškati in pinoti. Po besedah strokovnjakinje za vinarstvo so letos vinogradniki potrebovali veliko več napora za ohranitev zdravega grozdja, kar je zanje pomenilo tudi višje stroške. Zima je bila sicer mila, tako da je trta hitro vzbrstela, april je bil nekoliko hladnejši, a se je maja ogrelo, tako da je konec tega meseca trta zacvetela. "V takih primerih se ponavadi nadejamo odličnega vinskega letnika. Vendar pa je vmes prihajalo do nalivov maja in junija, zato so imeli vinogradniki veliko težav s peronosporo, ob julijski vročini pa ponekod tudi z oidijem," je še dodala. Ob tem je še poudarila, da je v vinogradih, kjer so vinogradniki res naredili vse potrebno, stanje zelo dobro, zato bo letos nekaj več razlik v kakovosti pridelka kot lani. Večja vinarska podjetja so tako že začela s trgatvami. V ormoško-ljutomerski kleti Puklavec Family Wines, največji slovenski po lastnih vinogradnih površinah, so tako že konec preteklega tedna začeli strojno pobiranje osnove za mošt, zdaj pa nadaljujejo z muškat otoneli in osnovami za ostale penine kot so chardonnay, sauvignon in modri pinot. Kot je za STA povedal direktor proizvodnje Iztok Klenar, so letošnje trgatve začeli občutno prej kot lani, ko so prve grozde odtrgali šele 6. septembra. Poleg letošnjega vremena predvsem zato, ker imajo izkušnje, da se jim dozorevanje nakopiči in potem je večina sort za trganje pripravljena v zelo kratkem času. "Glede na to, da imamo od 3000 do 4000 ton lastnega grozdja in še okoli 1200 do 1400 ton odkupa od kooperantov, bi to pomenilo, da bi se čas trgatve precej razširil. Sladkorji bi tako lahko celo presegli želeno stopnjo, zato raje začnemo prej, saj želimo tiste sorte, ki so za nas zelo pomembne, pobrati v idealnem obdobju," pravi Klenar. Lani so pridelali okoli 3,5 milijona litrov vina, podobno količino načrtujejo tudi letos, saj to predstavlja njihovo trenutno prodajno moč. Ker želijo grozdje čim bolj kakovostno predelati, gradijo dobre odnose s kooperanti, da jim ti zagotavljajo vrhunsko kakovost. S kooperanti so potem, ko so se lani prejšnje iztekle, sklenili nove petletne pogodbe, pri čemer so naredili nekaj selekcije med sortami, je dejal Klenar in dodal, da so jim letos ponudili za desetino višje odkupne cene, hkrati pa te prilagajajo tudi kakovosti pridelka. "Žal nas v lastnih nasadih pesti tudi kakšna dodatna bolezen, zlasti trsna rumenica, zaradi česar bomo izgubili okoli dva do tri odstotke pridelka, pri časovno osrednjih sortah, kot so sauvignon, sivi pinot in laški rizling, pa zaradi suše pričakujmo tudi do petine nižji pridelek," je še povedal Klenar, ki vseeno zagotavlja, da bo kakovost vina dosežena. V Ptujski kleti, ki je od lani v zasebni lasti in ni več del Perutnine Ptuj, sicer nimajo lastnih vinogradnih površin, njihovi kooperanti pa so trgatev zgodnjih sort začeli v sredo. Kot je za STA dejal direktor Tine Kek, je težko napovedovati pričakovanja, saj se razmere od mikrolokacije do mikrolokacije zelo razlikujejo, zato komaj čakajo, da vidijo, kakšen bo resnični izplen. Vseeno dodaja, da bo pridelek količinsko zagotovo nižji kot lani, bolj ga zanima, kakšen bo izplen pri predelavi grozdja v mošt. Kot je dodal, bodo odkupili vse pogodbeno sklenjene količine, kar naj bi jim prineslo okoli 1700 ton grozdja. Glede na ocene, da bo kakšnih 15 do 20 odstotkov pridelka manj, bodo skušali z dodatnim odkupom nadoknaditi tudi ta primanjkljaj. S kooperanti imajo cene dogovorjene, so jih pa letos minimalno zvišali. Kek pravi, da se vinogradnikom poznajo podražitve energentov in surovin, s katerimi pa jih zalagajo v Ptujski kleti in jim hkrati omogočajo tudi cenejši nakup fitofarmacevtskih sredstev. Višji stroški za pridelovalce so tako predvsem, kar se tiče pogonskih goriv. Direktorica Vinaga Aleksandra Pivec pa je za STA povedala, da so nekaj grozdja za mošt že potrgali, saj ga bodo prodajali tudi ustekleničenega v trgovskih centrih. Trganje ostalih zgodnjih sort začenjajo v ponedeljek, pri čemer pa pričakujejo okoli 30 do 35 odstotkov manj pridelka kot v običajnih letih. Skupaj tako letos načrtujejo od 170 do 180 ton grozdja. "Nekaj količinskega izpada se čuti zaradi pretirane vročine, na območju Gačnika pa tudi zaradi toče. Prav tako bo letos velik kakovostni izziv za enologe, saj bodo ob dobrem delu v vinogradih zdaj imeli veliko vlogo tudi pri končnem izdelku," se zaveda Pivčeva, ki je vodenje kleti prevzela letos. V Vinagu trenutno sode polnijo samo iz lastnega pridelka na okoli 52 hektarjih vinogradov, če se bo izkazalo za potrebno, pa bodo po besedah direktorice skušali kaj dokupiti, a načeloma kooperantskih vezav trenutno še nimajo. V konjiškem Zlatem griču pravijo, da je bila letošnja sezona zaradi ekstremnih vremenskih pogojev kar zahtevna. Po besedah direktorja Silva Žižka jim je grozdje uspelo ohraniti zdravo, kakšne posledico bo pustila suša, pa bodo lahko ocenili šele po končani trgatvi. Grozdje za penine bodo začeli obirati konec tega tedna, naslednji teden pa bodo začeli še z drugimi ranimi sortami. "Trgatev se bo tako začela precej bolj zgodaj, glede na parametre grozdja pa je videti, da bodo hitro dozorele tudi pozne sorte, tako da bo tudi trgatev prej končana," je dejal Žižek. Letos je načrtoval okoli 500 ton v lastnih nasadih, še 800 ton grozdja pa nameravajo odkupiti, a glede na sušo težko oceni, kakšen bo v resnici pridelek. Kot je še povedal za STA, so odkupne cene s kooperanti že dogovorjene in bodo za šest do 29 odstotkov, odvisno od sorte, višje kot v letu 2021.