Tudi januarja znižanje cen in deflacija

Po podatkih statističnega urada so se cene januarja v primerjavi z lanskim decembrom znižale in enako velja na letni ravni. ![](/storage/files/images/vozicek_notr.jpg)Cene so bila januarja letos v primerjavi z decembrom lani povprečno nižje za 1,3 odstotka, poroča Statistični urad republike Slovenije. Na letni ravni so bile nižje za 0,5 odstotka. Deflacijska gibanja so značilna praktično za večino držav evrskega območja. To ugotavljajo analitiki vladnega urada za makroekonomske raziskave in razvoj iz Umarja.(Urada za makroekonomsko analizo) Tam pravijo, da je glavni razlog deflacije nafta. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pripisujejo razloge za nižje cene življenjskih potrebščin predvsem znižanju cen nafte na svetovnih trgih in razprodaje, nadaljuje pa se tudi šibko domače povpraševanje. Deflacijska gibanja so značilna praktično za večino držav evrskega območja, kjer je bila po prvih razpoložljivih podatkih Eurostata po decembru tudi januarja zabeležena deflacija (-0,6 %). Slovenski statistiki februarja tretjič zapored poročajo o povprečno nižjih cenah v preteklem mesecu, torej o deflaciji, ki je bila januarja na mesečni ravni 1,3-odstotna, decembra lani 0,5-odstotna in mesec pred tem 0,2-odstotna. V Umarju poudarjajo, da so deflacijska gibanja so značilna za večino držav evrskega območja, saj prvi podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo na 0,6-odstotno deflacijo, potem ko so evropski statistiki januarja poročali o decembrskem znižanju cen. "Na takšno gibanje cen v evrskem območju vplivajo podobni dejavniki kot v domačem okolju, torej nizka gospodarska aktivnost in s tem povezane razmere na trgu dela ter tudi padajoče cene energentov," ob najnovejši statistiki ugotavljajo v Umarju. Pričakujejo, da bodo domača gibanja na področju cen tudi v prihodnjih mesecih ostala na podobno nizkih ravneh. Umar in druge javne analitične ustanove, tudi Banka Slovenije, počakajo na sveže statistične podatke državnega urada, potem pa jih dodajo svoje ocene in pričakovanja. | Januarja uvedli metodološke spremembe Statistiki so decembra lani napovedali, da bodo januarja 2015 uvedli metodološke spremembe pri ugotavljanju indeksa cen življenjskih potrebščin: spremembo uteži, osvežitev seznama proizvodov in storitev ter prodajnih mest, na katerih se spremljajo cene teh proizvodov in storitev. To za Delo pojasnjujejo takole: "Podobno kot v preteklih letih smo spremenili uteži. Te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2012, preračunanih na cene iz decembra 2014. Obenem smo nekoliko revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, ter seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev. Podatek o inflaciji ali deflaciji temelji na indeksu cen življenjskih potrebščin. "Ta meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (po načelu nacionalne potrošnje)," pojasnjujejo v državnem statističnem uradu, gibanje cen pa najbolje odraža gibanje cen sorodnih izdelkov oziroma storitev. "Ti izdelki in storitve sestavljajo tako imenovano košarico dobrin," povedo statistiki o izhodiščih za indeks cen življenjskih potrebščin. V košarici za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin je bilo do konca decembra lano 684 reprezentativnih proizvodov, zdaj ko so statistiki uvedli nekaj metodoloških novosti, pa jih je več: na seznamu je zdaj 706 reprezentativnih izdelkov. "V košarico so izbrani tisti izdelki in storitve, katerih delež v skupni potrošnji prebivalstva je večji od 0,1 odstotka in katerih cene lahko najbolje odražajo gibanje cen sorodnih artiklov oziroma splošno gibanje cen," je mogoče zvedeti iz metodoloških pojasnil statističnega urada. |